Oglas
Predstava je mariborsko premiero doživela na odru SNG Maribor. Arhitektura tišine je nastala v koprodukciji z ljubljansko operno-baletno hišo in Festivalom Ljubljana, prvič pa je bila uprizorjena konec junija v ljubljanskih Križankah.
Plesno-glasbeno srečanje dvakratProjekt je združil plesalce in glasbenike obeh slovenskih operno-baletnih hiš - skupaj se predstavi 90 pevcev, dva orkestra in 40 plesalcev mariborske in ljubljanske hiše. Edward Clug, koreograf in plesalec, sicer pa umetniški vodja mariborskega Baleta, je v Arhitekturi tišnine povezal Rekviem Wolfganga Amadeusa Mozarta in Rekviem za prijatelja sodobnega poljskega skladatelja Zbigniewa Preisnerja. Mozart in Preisner sta živela v različnih stoletjih - ločuje ju 250 let -, a kljub temu je tema obeh del enaka - za Cluga dokaz univerzalnosti in večnosti. Oba Rekviema, ki se zdita na prvi pogled nezdružljiva, sta precej svojevrstna, Cluga pa je osvojilo njuno abstraktno in mistično sporočilo.
"Rekviem ne pripoveduje določene zgodbe. Je posledica osebnih doživetij - tako v Mozartovem kot tudi v Preisnerjevem primeru. Tudi Arhitektura tišine nima določene zgodbe, je pa posledica naših telesnih impulzov, ki bodo izoblikovali prostor in tišino – skozi glasbo in skozi gib," je pred junijsko premiero vzporednice med obema Rekviema in svojo predstavo opisal Clug.
Kdo s Clugom gradi tišino?
Poleg baletnih zasedb, opernih zborov ter orkestrov obeh hiš v predstavi kot operni solisti sodelujejo sopranistki Sabina Cvilak in Andreja Zakonjšek, mezzosopranistka Irena Petkova, tenorist Tim Ribič, basist Lucijano Batinič in kontratenorist Giovannino Raffanelli iz mariborske operno-baletne hiše, altistka Mirjam Kalin, tenorist Matjaž Topinšek in basist Slavko Sekulič pa so "prispevek" ljubljanske Opere. Dirigentsko paličico je v akustično prenovljeni veliki dvorani SNG Maribor vihtel Uroš Lajovic, scenograf predstave je Marko Japelj, kostume pa je izdelal Leo Kulaš. Oblikovalec luči je Andrej Hajdinjak, asistent dirigenta je Marko Hribernik, asistentka koreografa pa Bojana Nenadović Otrin.
Začne Mozart, konča Preisner
Clug razmišlja, da vsak od nas tišino doživlja po svoje. Tako lahko tudi Mozarta in Preisnerja, ki sta gradila glasbo večnosti, prepoznamo kot arhitekta, ki sta tišino oblikovala po svoje. Mozartu Rekviema ni uspelo dokončati, saj ga je prehitela smrt. Mnogi zato mislijo, da je Rekviem Mozartov labodji spev, ki ga je pisal s slutnjo bližajoče se smrti. Mozart je skice zapustil do osmega takta stavka Lacrimosa - v tem taktu je napisal svojo zadnjo noto. Baletniki v Arhitekturi tišine do tu plešejo na Mozartovo glasbo, nato pa zaplešejo na glasbo poljskega skladatelja. Rekviem za mojega prijatelja se začne z Ofertorijem in se v predstavi nadaljuje z deloma Usoda in Apokalipsa, konča pa se s Preisnerjevo Lacromoso.
Vodja mariborskega baletnega ansambla, plesalec, koreograf in režiser Edward Clug je od leta 1991 solist SNG-ja v Mariboru, avtorske predstave pa ustvarja od leta 1996. Tango, One – Bacchelorette in Lacrimas so predstave, ki so mu prinesle največje pohvale, za predstavo Lacrimas - Solze pa je lani dobil nagrado Prešernovega sklada.
Ambasadorki, ki svojega poslanstva ne bosta mogli opravljati
Pred prvo premieo v prenovljeni dvorani je Svet SNG-ja Maribor podelil tudi častna naziva ambasador SNG Maribor, ki ga prejmejo le vrhunski umetniki, katerih delo je zaznamovalo to ustanovo. Posmrtno sta ga prejeli Natalija Vorobjova Biorro, ki se je v Mariboru odlikovala kot Violetta v La Traviati, Gilda v Rigolettu, Mimi v Puccinijevem La Bohemu, sužnja Liu v operi Turandot, in Dragica Kovačič. Največje uspehe jedosegla v mezzosopranskih vlogah v operah Aida, Nabucco, Carmen, Stabat Mater, Trubadur, Seviljski brivec, Carjeva nevesta in drugih, kritiki pa so hvalili predvsem njeno lepoto glasu, izvrstno pevsko tehniko in prepričljive interpretacije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje