Oglas
Pisalo se je leto 1941 in v Evropi so divjali vojaški spopadi ter nacistična gonja proti Judom. V Kopenhagnu sta se tedaj srečala fizika in Nobelova nagrajenca Danec Niels Bohr in Nemec Werner Heisenberg. Dogodek, ki je v zgodovini izdelave atomskega orožja odigral pomembno vlogo, v predstavi Kopenhagen na odru Drame SNG Maribor "obnavljajo" Radko Polič, Veronika Drolc in Peter Boštjančič. Prvo slovensko uprizoritev drame Michaela Frayna je režiral Sebastjan Horvat.
Dialog ne obvisi v nedoločeni zgodoviniDrama ne poudarja le dialoga med fizikoma, ki sta se ukvarjala s kvantno mehaniko in načelom nedoločnosti in tako pripomogla k znanstvenim dognanjem, ki so omogočila izdelavo atomskega orožja. Skoraj pomembebnejši je poskus rekapitulacije zgodovinskega okolja, ki je pravzaprav ustvarilo pogoje za tekmovanje med velesilami, kateri se bo prej posrečilo izdelati orožje, ki je za vedno spremenilo pravila vojskovanja.
Obenem gre v besedilu enega najplodovitejših sodobnih britanskih dramatikov 20. stoletja tudi za problematizacijo vloge znanstvenikov. Ti pogosto izpostavljajo svojo nepolitičnost oziroma vzvišenost nad političnimi perpetijami in ideološkimi mahinacijami. Kot dokazuje tudi drama Kopenhagen, pa so zaradi aplikacije njihovih raziskav v vsakdanjem življenju in tudi v politične namene njihova dokazovanja svoje "politične nedolžnosti" precej za lase privlečena. Ob predstavitvi svojih dognanj pač morajo prevzeti tudi odgovornost za posledice, ki jih ta spoznanja prinašajo.
Bohrovo načelo nedoločnosti resnice
Izmikanje odgovornosti izpostavlja tudi Michael Frayn. Heisenberg se je namreč po vojni razglasil za junaka odporniškega gibanja, saj naj bi ravno on zagotovil sabotažo Hitlerjevih naporov pri gradnji jedrskega orožja. Zaman. Pisma, ki jih je Bohr namenil nekdanjemu prijatelju in ki jih ni nikoli odposlal, pa prikazujejo nekoliko drugačnega Heisenberga. Resnica verjetno ni enopomenska, vsak od gledalcev pa si bo verjetno ustvaril nekoliko drugačno predstavo o njem.
Površno spremljanje predstave je izključeno
Pri pisanju drame Kopenhagen je Michael Frayn ohranjal slog intelektualne diskusije, kakršnega sta v svojih razpravah uporabljala imenitna fizika. Uporaba znanstvene terminologije, kljub njeni razumljivosti za običajnega gledalca, ni bila izgnana. Ravno tako pa je Frayn uspel ohraniti "koordinate" miljeja, v katerem sta se v besedne dvoboje zapletala akademika. Da bi bilo besedilo še imenitnejše, je Frayn znanstvenemu diskurzu pridal prefinjeno poezijo vsakdanjega življenja, ki je dobrodošla zaradi navezave teme fizikalnih raziskav z metafizičnimi razsežnostmi človekovega bivanja. Okolje, v katerem v Drami SNG Maribor zaživi ta imenitni dialog, so sooblikovali scenografka in oblikovalka svetlobe Petra Veber, kostumografinja Belinda Radulović, avtor videa Nejc Saje in avtor glasbe Tomaž Grom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje