Ob 60. obletnici izdaje knjige so švedski baletniki pripravili predstavo Pika Nogavička. Foto: epa
Ob 60. obletnici izdaje knjige so švedski baletniki pripravili predstavo Pika Nogavička. Foto: epa
Astrid Lindgren
Pika Nogavička je pisateljici Astrid Lindgren prinesla svetovno slavo. Foto: epa

Kot je nenavadna zamisel o deklici, ki živi povsem sama, zmore dvigniti slona nad glavo in uživa v skakanju po raztresenem sladkorju, je nenavaden tudi balet. Če stranski igralci še nekako zadovoljijo merila klasičnega baleta, pa Pika po odru poskakuje in bolj kot stoletja zapovedane baletne figure uporablja korake ljudskih plesov in sodobnega hiphopa.

Balerina v "šlapah"
Balerina, ki igra Piko, se je morala odpovedati tudi plesnim čeveljcem, saj prava Pika nikoli ni sezula svojih orjaških čevljev. Koreograf Par Isberg je za Reuters opozoril na še eno posebnost, ki Piko Nogavičko loči od običajnih baletnih predstav. To je verjetno prvi balet, v katerem so vloge med spoloma popolnoma zamenjane.

Junakinja namesto junaka
V klasičnih baletih pripada vloga heroja moškemu, ki kot predstavnik močnejšega spola človeške vrste tudi dviguje balerine v zrak. V Piki Nogavički pač ne. Pika je utelešenje poguma in neverjetne telesne moči, zato tudi ona ostaja trdno na tleh in močni gravitacijski sili navkljub dviguje soplesalce.

Otroško razgrajanje? Nemorala pa taka.
Pika Nogavička je že vrsto let ena najbolj priljubljenih knjig za otroke, a njena pot do prodajnih polic ni bila prav nič lahka. Direktor vodilne švedske založniške hiše v 40-tih letih 20. stoletja Gerard Bonnier je rokopis Lindgrenove zavrnil zaradi domnevne nemoralnosti besedila: "Sladkor na tleh in razgrajanje v otroški sobi? Ne, ne upam si prevzeti odgovornosti za takšno knjigo."

Astrid Lindgren je kasneje vseeno našla založnika, Bonnier pa je verjetno hudo obžaloval svojo odločitev, saj je knjiga postala veleuspešnica. Do sedaj so jo prevedli že v 90 jezikov, prodali pa so kar 80 milijonov izvodov.