Pilot Antoine de Saint-Eyupéry je skušal doseči rekord v poletu med Parizom in Saigonom, ko je moral zaradi okvare 29. decembra 1935 prisilno pristati sredi puščave, približno dvesto kilometrov od Kaira. Njegov boj za preživetje v puščavi je bil eden od navdihov za Malega princa. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Pilot Antoine de Saint-Eyupéry je skušal doseči rekord v poletu med Parizom in Saigonom, ko je moral zaradi okvare 29. decembra 1935 prisilno pristati sredi puščave, približno dvesto kilometrov od Kaira. Njegov boj za preživetje v puščavi je bil eden od navdihov za Malega princa. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Boa, ki je narisana na začetku knjige, naj bi predstavljala nevarnost nacistov pred drugo sv. vojno. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Boa, ki je narisana na začetku knjige, naj bi predstavljala nevarnost nacistov pred drugo sv. vojno. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

Na odru ljubljanske operno-baletne hiše bodo danes ob 19.00 premierno uprizorili balet po noveli pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Ljubljanska baletna različica s koreografijo Lukasa Zuschlaga in glasbo skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk naslavlja teme, kot sta prijateljstvo in izguba, ter približa osrednje teme življenja.

Novela Mali princ francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja je izšla že leta 1943 in zaradi svoje aktualnosti doživela nešteto prevodov v vizualni, odrski in filmski ustvarjalnosti. Ljubljanska baletna različica naslavlja teme, kot so osamljenost, prijateljstvo, ljubezen in izguba. Čeprav na prvi pogled nelogična in fantazijska pripoved svetu otroške domišljije nasproti postavlja razumskost odraslih, so napovedali v ljubljanski Operi.

Ljubljanska baletna različica Malega princa je nastala na pobudo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle, ki je za naslov nove baletne predstave za otroke predlagal Malega princa. Po njegovih besedah s seboj že 25 let nosi beležnico s podobo Malega princa, v kateri je našel svoj zapis, da se zgodba "nadaljuje v Ljubljani". Tako se mu zdi, da je "ob pravem trenutku na pravem mestu".

Po izidu knjige v francoščini in angleščini v New Yorku leta 1943 je bil Saint-Exupery ubit med misijo v Sredozemlju leta 1944. Avtor tako ni nikoli izvedel, kakšna izjemna usoda je doletela njegovo knjigo. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Po izidu knjige v francoščini in angleščini v New Yorku leta 1943 je bil Saint-Exupery ubit med misijo v Sredozemlju leta 1944. Avtor tako ni nikoli izvedel, kakšna izjemna usoda je doletela njegovo knjigo. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Skupno je bilo v svetu prodanih več kot 200 milijonov izvodov Malega princa, ena najbolje prodajanih knjig pa je tudi v Sloveniji. Mladinska knjiga je prodala več kot 160.000 izvodov knjige. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Skupno je bilo v svetu prodanih več kot 200 milijonov izvodov Malega princa, ena najbolje prodajanih knjig pa je tudi v Sloveniji. Mladinska knjiga je prodala več kot 160.000 izvodov knjige. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana

K sodelovanju je povabil koreografa Lukasa Zuschlaga, ki je skupaj z dramaturginjo predstave Tatjano Ažman priredil literarno delo za baletni oder.

Zuschlag, za katerega je Mali princ prvi tako velik koreografski projekt, je na novinarski konferenci povedal, da ga je kljub navdušenju nad projektom zaskrbelo, kako tako klasično knjigo z nelinearno zgodbo predstaviti v manj kot uro dolgi plesni igri.

Dramaturginja Tatjana Ažman je pojasnila, da so se ustvarjalci predstave popolnoma "odpovedali besedilu". V izhodišče so postavili pilota in dogodek, ki mu je spremenil pogled na svet in samega sebe. Prizore iz literarnega dela so ohranili, obenem pa so želeli poudariti tudi pomen simbolov, denimo vrtnice kot simbola ljubezni in lisice kot simbola modrosti. Želeli so spregovoriti o univerzalnih temah, kot sta prijateljstvo in zaupanje, pa tudi o odraščanju, razočaranju, odrekanju in "o vrednotah, ki imajo osrednje mesto v naših življenjih", je povedala dramaturginja.

Baletna predstava ima tri igralsko-plesne zasedbe. Scenograf je bil Matjaž Arčan, kostumografka Ina Ferlan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka projekcije Stella Ivšek.