Leta 2004 je tandem Štromajer-Zorman napadel slavno milansko operno hišo Scalo z električno vodenimi robotki. Foto: Intima
Leta 2004 je tandem Štromajer-Zorman napadel slavno milansko operno hišo Scalo z električno vodenimi robotki. Foto: Intima
Pri projektih gre za odkrivanje še neodkritih razsežnosti računalniške umetniške manipulacije. Foto: RTV SLO

Medmrežni gvereilski projekt Balletikka Internettikka je serija taktičnih umetniških projektov, ki so leta 2001 začeli raziskovati performanse internetnega baleta, povezane z gverilskimi taktikami in internetnimi predvajanji v živo. Tokrat Štromajer in Zorman s pomočjo virtualne baze Intima predstavljata medmrežni gverilski balet Balletikka Internettikka v
Južni Ameriki. Projekt sta v torek predstavila v Buenos Airesu, v petek in nedeljo pa bo na vrsti čilski Santiago.

Vdori na operne odre
Do zdaj je bilo svetovnemu občinstvu predstavljenih osem izvedb baleta, med katerimi so bile predstave v moskovskem Bolšoj teatru, milanski Scali, beograjskem Narodnem pozorištu in berlinskem Volksbühnu. Igorju Štromajerju se je kot enemu maloštevilnih slovenskih umetnikov uspelo uveljaviti tudi v tujini. Laiki njegova dela sicer pogosto ocenjujejo kot nesmiselno manipulacijo z zmogljivostmi računalniške tehnologije, kustose in teoretike sodobne umetnosti pa je s svojimi "diverzantskimi" akcijami (maličenje jezika klasičnih umetniških disciplin, vdori v umetniške ustanove po svetu) vendar uspel prepričati.

Poleg ukvarjanja z internetnim baletom je tandem znan tudi po predstavah kibernetične opere oziroma projektu Oppera Internettikka, ki znane operne hiše po svetu napada že od leta 1998. Odmeven pa je bil tudi gverilski napad na gledališče x. Umetnika sta z dvema daljinsko vodenima robotoma oziroma s plastičnima avtomobilskima igračama za otroke, na katerih so pritrjeni brezžični kameri in mikrofona, sta vstopila v kuhinjo gledališča, tam odplesala baletno koreografijo Ballettikke Internettikke in odigrala glasbo.

Gostovanja širom sveta
Virtualna baza Intima se je Južni Ameriki predstavila že večkrat, predvsem na različnih festivalih elektronskih umetnosti kakor tudi na raznovrstnih samostojnih in skupinskih razstavah v Argentini, Braziliji, Čilu in Mehiki. Tokrat so pri organizaciji predstavitve pomagali Nestor Olhagaray - direktor 8. bienala videa in novih medijev iz Santiaga, Ignacio Nieto - član intermedijskega umetniškega kolektiva Troyano iz Santiaga, Marina Zerbarini - umetnica in profesorica Instituto Universiatario Nacional del Arte iz Buenos Airesa. Balletikka pa bo v prihodnjih mesecih gostovala tudi v Hongkongu in Dresdnu.