Branka Potočana Nekje vmes drži vrv. Foto:
Branka Potočana Nekje vmes drži vrv. Foto:
Branko Potočan
Branko Potočan Slovencem širi obzorja plesne in gledališke razgledanosti. Foto: RTV SLO
Galerija mrtvih žensk se je rodila iz dramskega besedila Brechtovega naslednika Heinricha Mullerja. Foto: En Knap

Območje za pešce in Nekje vmes Branka Potočana in skupine Fouklor ter Galerija mrtvih žensk avtoric Maje Delak in Male Kline skupaj sestavljajo mozaik slovenske sodobne plesne ustvarjalnosti, ki nastaja v koprodukciji Cankarjevega doma. Projekt Plesni ritem našega časa je podprlo ministrstvo za kulturo, obiskovalce pa je pod streho sprejel kulturni center Tacheles.

Neizživete fantazije pešcev
Plesni solo Branka Potočana Območje za pešce je metafora za cono, v kateri se človek lahko izogne mestnemu vrvežu in kjer je utrip urbanega življenja mogoče čutiti bolj avtentično in prvinsko. Gledalec se ob predstavi, tako obljubljajo ustvarjalci, lahko sprosti v počasnem gibanju, ki je mozaik nadrealizma, soočenje neizživetega z realnim, ki meša fikcijo s stvarnostjo. Dogajanje povezuje moderator, ki občinstvo vodi po "prostoru" in mu s tem omogoča subjektivni pogled.

Lebdenje v vmesnem prostoru
Predstavo Nekje vmes ob Potočanu soustvarjajo Jana Menger, Dušan Teropšič, Tina Janežič, Sebastijan Starič, Gregor Luštek in Primož Bezjak. Iz njihovega sodelovanja se je rodila posebna igra s prostorom, globino, višino in gibanjem; je igra teles, vpetih med spiralno stopnišče na odru in poglede gledalcev. Prostor "nekje vmes" akterji predstave metaforično ponazarjajo, tako da so dobesedno vpeti med vrvi, kjer s svojevrstnimi gibalno-plesnimi prijemi lebdijo, visijo, nihajo in padajo.

Mrtve ženske o ljubezni
V Galeriji mrtvih žensk nastopajo Maja Delak, Leja Jurišič, Matej Kejžar, Mala Kline, Jelena Kujundžič, Milan Tomašik in Irena Tomažin. Podlaga predstave je drama Stroj Hamlet Heinerja Muellerja. Predstava v dialogu z besedilom izpostavlja vprašanje trojstva fikcija-teror-politika in na ravni forme preiskuje možnosti človeškega odziva nanj. Eno izmed vprašanj, ki jih predstava izpostavlja je, kako o ljubezni spregovoriti komično, ne da bi postala vsakdanja, ter kako se vzvišeno, eterično in abstraktno meša z nenavadnim, obskurnim in grotesknim.

Prvi dan so se v Tachelesu predstavili ustvarjalci Območja za pešče in ekipa predstave Nekje vmes. Naslednji dan bo drugi del sporeda enak, večer pa se bo začel z galerijo mrtvih žensk.