Nagrado bert podeljuje društvo slovenskih režiserjev, ki je v utemeljitvi zapisalo, da so sledi, ki jih je Zupančičeva s svojo igro v slovenskem kulturnem prostoru pustila, "globoke in nepozabne". S filmom se je prvič srečala leta 1953 v Jari gospodi Bojana Stupice, kjer je imela sicer majhno vlogo, a že takrat je pokazala, da zanjo ni majhnih in velikih vlog, da šteje le igralska prepričljivost, so zapisali v društvu.

Navdušila je kot Liza v Cvetju v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča, Lucija v Veselici režiserja Jožeta Babiča, Esterina mama v Klopčičevih Iskanjih, ravnateljica v filmu Krč režiserja Boža Šprajca ter babica v filmu L... kot ljubezen Janje Glogovac.

Že med študijem je nastopala v Mestnem gledališču Ljubljanskem, in sicer med letoma 1951 in 1962, zatem je svojo gledališko pot zapisala ljubljanski Drami. Članica tamkajšnjega ansambla je bila od leta 1962 do upokojitve leta 1993. Sodelovala je tudi na Odru 57, v Koreodrami ter pri projektih Dragana Živadinova in Mateja Filipčiča.

Za svoje delo je prejela več nagrad. Leta 1968 je za vlogo Ruth v drami Harolda Pinterja Vrnitev prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 1971 Borštnikovo diplomo za vlogo Elize Doolittle v drami Georgea Bernarda Shawa Pygmalion, leta 1997 pa si je nadela tudi Borštnikov prstan.

Ob 13. uri bo na velikem odru SNG Drama žalna slovesnost za igralko, ki je umrla 14. aprila letos.