Za nekatere učinke so 'stari, dobri' ljudje iz mesa in krvi še potrebni, pa čeprav samo skriti pod odrom. Foto: New York Times
Za nekatere učinke so 'stari, dobri' ljudje iz mesa in krvi še potrebni, pa čeprav samo skriti pod odrom. Foto: New York Times
Madonna in Gorillaz na grammyjih 2006
Ko je Madonna lani na grammyjih nastopila z Gorillaz, marsikdo ni vedel, da ne gleda le virtualnega kitarista, ampak tudi virtualno pevko - na odru je bila zgolj njena projekcija. Foto: Reuters
Losing Something
Gledališki režiserji bodo zdaj lahko domišljiji pustili še bolj prosto pot. Foto: Reuters

Povprečnega kinoobiskovalca še zdaleč ne preseneča več, če v komediji, ki jo gleda, vseh pet glavnih vlog igra do nerazpoznavnosti porejeni Eddie Murphy. Pri gledališču smo se morali do zdaj sprijazniti z zakoni fizike - a tudi na tem področju je bil ta konec tedna, so prepričani tisti bolj navdušeni komentatorji, postavljen nov mejnik. V predstavi Losing Something (ki so jo postavili kje drugje kot na Broadwayu) so prvič uporabili posebne 3D-projekcije, kakršne je na lani na svojem nastopu na grammyjih predstavila Madonna.

Stran s cirkuškimi rekviziti!
Iluzijo, da nastopajoči lebdijo v zraku, so cirkusantje, plesalci in igralci do zdaj vedno ustvarjali s pomočjo škripcev, jermenov in vrvi - zdaj pa to precej bolj elegantno naredijo pike (piksli). Tehnologijo The Eyeliner System je razvilo podjetje Event Works iz Dubaja, najodmevneje pa predstavilo z Madonno na lanski podelitvi grammyjev, ko so na oder z njo projicirali "virtualno" skupino Gorillaz.

Avtor in režiser eksperimentalne predstave Losing Something, Kevin Cunningham, je prepričan, da bo nova tehnologija umetnikom na odru omogočila početi vse to, kar so si že od nekdaj predstavljali.

Levitacije in shizofreni pogovori s samim seboj
Igralce, ki so med predstavo "skriti" v luknji pred odrom, s posebnimi kamerami "projicirajo" na tanko, nevidno folijo, ki je razpeta prek odra, zato je videti, kot da lebdijo v zraku. Spet drugič na oder, kjer že stoji igralec, projicirajo še njegovo vnaprej posneto podobo in tako je videti, kot da se moški pogovarja sam s seboj.

11/9 še enkrat
Predstava je nekakšna osebna izpoved Cunninghamovih spominov na napad na svetovni trgovinski center leta 2001, pripoved moškega, ki se mora na pragu srednjih let soočiti z duhovi ljubljenih, ki so v napadu umrli. "Nova tehnologija ne bo spremenila prvinske, starodavne zasnove gledališča," je zmernejši glavni igralec Aldo Perez. "Bo pa nam ponudila še več možnosti."

A. J.