Gre za besedilo katalonskega dramatika Jordija Galcerana o pohlepnosti in požrešnosti sodobne družbe, v kateri je človek vrednoten glede na svojo službo in zaslužen denar. Predstava je doživela slovnesko praizvedbo v Mestnem gledališču Ptuj. Režirala jo je hrvaška režiserka Neni Delmestre, štiri like bodo na odru upodabljali Alenka Tetičkovič, Vladimir Jurc, Kristjan Ostanek in Aljoša Ternovšek.

Grönholmova metoda je doživela uspeh na več kot dvajsetih odrih Evrope in Amerike, v slovenski jezik pa je besedilo prevedala Marjeta Drobnič, scenografijo je zasnovala Lina Vengoechea, ki je poskrbela tudi za izbor glasbe, svetlobo je oblikoval Simon Puhar, Simon Šerbinek pa je bil lektor.

Skozi resničnostni šov do resničnega obraza
Besedilo, ki prikazuje sliko sodobnega človega in evolucijo današnje dobe v prehodu iz družabnega v izolirano bitje razuma, kjer je sočlovek viden kot sovražnik v boju za moči, se zgleduje po dramaturški zgradbi Pirandellianskega "gledališča v gledališču". To omogoča igralcem igro različnih identitet - od grotesknih do krhkih karakterjev, zapletenih v zanimivo in tudi skrajno zgodbo.

Prvi del predstave spominja resničnostni šov, v katerem je četverica antagonistov izpostavljena skrajnostnim zunanjim in notranjim vplivom. V drugem delu pa karakterji pokažejo svoj resnični jaz, na katerem so vidne posledice temačnega poskusa, ki so ga bili deležni. Grönholmova metoda govori o pomembnih vsebinah na neformalen način, ki občinstvo pritegne, hkrati pa nudi vedno nove preobrate s komičnimi in duhovitimi situacijami ter zapleti, značilnimi za triler.

Vplet občinstva
Predstava se odvija na več ravneh igre; poleg tega, da dramske osebe igrajo igre med seboj, je tudi občinstvo povabljeno k udeležbi in sodelovanju z igralci, da z njimi odkriva kaj je laž in kaj resnica, ko je to sploh še mogoče ločiti. Režiserka predstave Neni Delmestre je povedala: "Ne iščemo dobrega človeka, za katerega se zdi, da je živ prasec. Potrebujemo živega prasca, za katerega se zdi, da je dober človek!"

L. Š.