Poleg številnih predstav, ki so se že zvrstile na programu (izmed tekmovalnih je bilo mogoče videti Platonova, Amada Mia, Cencija, Pogovore, samogovore, Žabe in Zasebno življenje), sta se po uvodnih nagovorih in odprtju pregledne razstave ob 45-letnici srečanja, ki je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem, že odvila dva izmed treh napovedanih simpozijev (simpozij o Interkritiki bo 21. in 22. oktobra).

Dramaturgi o svoji stroki
Prvi z naslovom Vloga dramaturgije – ključ do ustvarjalnega procesa v gledališču je v soboto gostil Synne Behrndt, dramaturginjo in predavateljico predmeta Uprizoritvene umetnosti na Univerzi Winchester v Veliki Britaniji, Tomaža Toporišiča, dramaturginjo Opere v Mannheimu Regine Elzenheimer, dramaturginjo ljubljanske Opere Tatjano Ažman, Shelley Orr iz Združenih držav Amerike, vodjo oddelka za dramaturgijo v Kraljevem dramskem gledališču v Stockholmu Magnus Florin, Ursulo Werdenberg iz Švice in Diano Kolioni.

Namen srečanja v organizaciji slovenskega centra ITI, nevladne organizacije, ki pri nas deluje pod okriljem Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) in omenjenega festivala, je bil predvsem presek današnjega položaja dramaturgije pri nas in v tujini, razmišljanje o vlogi dramaturga in njegovi uporabnosti, ob tem pa je tematika šla tudi v smer dramaturgije v opernem gledališču.
In kot so zapisali organizatorji, je bilo iz razmišljanja udeležencev mogoče razbrati, "da je priložnosti za izmenjavo in srečanja med institucionalnimi dramaturgi vedno premalo in da so slednja izredno zanimiva, saj dramaturgi med obilico dela, ki ga imajo v okviru matičnih gledališč ali univerz, redko zmorejo še kvalitetno spregovoriti tudi o svoji stroki".

Dramatika iz neke druge dobe
Drugi simpozij Iz antike pa se je najprej posvetil branju novih prevodov antične dramatike; v nedeljo so tako bralno uprizorili Ajshilove Peržane v prevodu Kajetana Gantarja, naslednji dan je sledila psevdo-Seneka, Oktavija v prevodu Jere Ivanc, ki je tudi organizatorka simpozija, danes pa so bile na sporedu Arisotofanove Žabe v prevodu Andreje Inkret, ki jim je sledil še pogovor o videnem.

Ekskurz v mesto
Med najbolj nenavadne sekcije, ki jih prinaša letošnji FBS, pa vsekakor sodi Literatura na cesti, pri kateri sodelujejo študenti mariborske filozofske fakultete. Gre predvsem za to, da se dogajanje iz gledaliških prostorov preseli tudi v mesto in na njegove ulice, kar pomeni, da študentje na različnih lokacijah v središču Maribora širšemu občinstvu kulturo približajo s krajšimi literarno-ambientalnimi dogodki, na katerih bodo predstavljali slovenske umetnike. A to je le nekaj od celotnega dogajanja, o katerem verjetno bolje spregovorijo slike.