Jubilejno leto Festivalu Borštnikovo srečanje (FBS) prinaša marsikatero spremembo. Predvsem v smislu širitve programa, ki poleg tekmovalnega programa ponuja tudi sekcije; mostovi, ki predstavljajo zarodek mednarodnega programskega dela, slovenski showcase z naborom predstav, namenjenih promociji v tujini, in generacije, kjer bo mogoče videti predstave za otroke in mlade. Poleg tega bo pestro tudi obfestivalsko dogajanje s simpoziji in sodelovanji študentov AGRFT -ja in mariborske Filozofske fakultete.

Vendar pa največji slovenski gledališki festival v osnovi ostaja, kar je bil do zdaj; prerez slovenske gledališke produkcije, ki ima nalogo v desetih dneh predstaviti najboljše dosežke pretekle sezone, ob koncu pa podeliti še Borštnikov prstan za življenjsko delo eni izmed slovenskih igralk oziroma igralcev.

Začetek s Čehovom
Nocojšnje slovesno odprtje se je začelo v Stari dvorani SNG-ja Maribor z uprizoritvijo predstave A. P. Čehova Platonov v v režiji Vita Tauferja. Uro pozneje so v Avli mariborskega gledališča odprli razstavo o zgodovini Borštnikovega srečanja, kjer je uvodoma spregovoril mariborski župan Franc Kangler. Uradno odprtje festivala se je zgodilo v Veliki dvorani SNG-ja Maribor. Po pozdravnem nagovoru umetniške direktorice festivala Alje Predan je spregovorila tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Sledila je plesno-glasbena predstava Matjaža Fariča in Milka Lazarja Srh, zvok na koži v produkciji Flote Cankarjevega doma in SToP.

Obširen spremljevalni program
Do 24. oktobra se bo na različnih mariborskih prizoriščih poleg 12 tekmovalnih predstav in štirih spremljevalnih predstav (Love Dolls, Noč čisto na robu gozdov, Škrip orkestra, Via Nova – Biti Ignacij Borštnik) po izboru selektorja Gregorja Butale zvrstilo še deset predstav, uvrščenih v showcase po izboru Alje Predan, ki je povedala, da izbrane predstave "s publiko vodijo nestereotipen dialog ter se z njo konfrontirajo s svojo provokativnostjo in nekonvencionalnostjo".

Nekatere izmed predstav je mogoče videti med tekmovalnimi ali spremljevalnimi predstavami, ki jih je pravzaprav tudi mogoče šteti za neke vrste showcase. Vendar pa vlogo internacionalizacije oziroma odpiranja slovenskega gledališkega prostora tuji strokovni javnosti prevzema predvsem omenjena sekcija, v kateri bo mogoče videti predstave Ko sem bil mrtev, Love Dolls, Ma & Al, Malomeščanska svatba, Manifest K., Meso ali Razodetje, Od blizu, Persona, Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! in Via Nova – Biti Ignacij Borštnik, ki bodo vse opremljene z angleškimi nadnapisi.

Izbor predstav, uvrščenih v mostove, ki je prav tako delo Alje Predan, pa prinaša gledališče Maladype iz Budimpešte s predstavo Leonce in Lena, HKD Teater z Reke z Menežarijo, predstava Metamorfoze je nastala v Jugoslovenskem dramskem pozorištu Beograd, Miza prihaja iz poljskega gledališča Karbido, predstava Počitek od zgodovine pa je delo neprofitne umetniške in produkcijske platforme Bacači Sjenki iz Zagreba.

Dve žiriji
Ob koncu festivala bodo, tako kot vsako leto, podelili nagrade najboljšim igralcem in predstavam po izboru žirijo, ki jo letos sestavljajo: publicistka in urednica Melita Forstnerič Hajnšek, dramaturg, gledališki kritik in urednik Thomas Irmer, umetnostna kritičarka in publicistka, ki dela tudi kot dramaturginja, urednica, lektorica in prevajalka Amelia Kraigher, dramaturginja in intermedijska umetnica Katarina Pejović ter režiser in intermedijski umetnik Marko Peljhan. O dobitniku Borštnikovega prstana bodo odločali gledališki in radijski režiser Aleš Jan, režiserka Mateja Koležnik, pisatelj in dramaturg Tone Partljič, vodja festivala Alja Predan in igralka Milena Zupančič.

Po 45 letih so s konstitutivno sejo letošnjega junija končno uredili pravni status festivala, tako da je Festival Borštnikovo srečanje (FBS) postal ena izmed organizacijskih enot Slovenskega narodnega gledališča Maribor. In kot je v intervjuju za MMC povedala Alja Predan, je "Borštnikovo srečanje največji slovenski nacionalni gledališki festivala, kar je njegova odlika, ki jo seveda tudi ohranjamo". Kot svojo glavno vlogo pri njegovi prenovitvi pa si je zadala predvsem odprtje v tuj prostor ali internacionalizacijo.