Ojdip v Korintu predstavlja antičnega kralja, še preden je srečal in ubil svojega očeta. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Ojdip v Korintu predstavlja antičnega kralja, še preden je srečal in ubil svojega očeta. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Služkinji, Škof
Igra Služkinji je doživela nešteto uprizoritev po vsem svetu in tudi kar nekaj filmskih priredb. Foto: Borštnikovo srečanje/Peter Uhan
Slovensko mladinsko gledališča: Somrak bogov
Predstava Somrak bogov se začne tiste februarske noči 1933, ko je gorel Reichstag, konča pa neposredno po znani t. i. noči dolgih nožev, junija 1934. Gre za zgodbo o razpadu nemške družine v času nacističnega pohoda. Foto: Borštnikovo srečanje/Žiga Koritnik
Pogovor s Tonetom Partljičem

Sobotni večer je bil, vsaj kar zadeva tekmovalni značaj, v znamenju Svetinovega Ojdipa v Korintu, s katerim se je predstavil ansambel ljubljanske Drame. V Stari dvorani SNG-ja so tako tematizirali vprašanje, kaj se je dogajalo z Ojdipom, preden je srečal in ubil svojega očeta. V predstavi režiserja Ivica Buljana, v kateri Svetina pokaže, da je Ojdip že v Korintu, še preden je stopil na pot svoje usode, ujet vanjo, se predstavljajo Sašo Tabakovič (Ojdipa), Marko Mandič (Polib), Veronika Drolc (Merope), Polona Vetrih (Pitija), zbor pa sestavljajo Katja Levstik, Barbara Levstik in Ditka Haberl.

Služkinji: Menjava spolov in vlog
Ansambel ljubljanske Drame je na oder iste dvorane stopil tudi v nedeljo, ko so uprizorili igro Jeana Geneta Služkinji. V režiji Diega de Brea so na oder stopili Janez Škof, Gregor Bakovič in Alojz Svete, ki se po odru sprehajajo v kostumih Alana Hranitelja.

Predstava, ki jo je ljubljansko občinstvo premierno lahko videlo marca, je lep primer Genetovega gledališkega sistema absurda, v katerem so vloge spola in družbene vloge povsem izmenljive v okvirih nespremenljivega obreda. V njej spoznamo služkinji, ki poosebljata odsotno gospodarico in se opajata z njenim položajem moči, ki pelje proti usmrtitvi služkinje, ki pomeni tudi smrt gospodarice.

Na potepanju po nemirnem Parizu
Ljubljanski gledališčniki si niso bodo oddahnili niti v ponedeljek. Takrat je namreč na vrsto prišla predzadnja v nizu tekmovalni predstav, Šparovček v žiriji Martina Kušeja. Igra, ki jo je po predlogi drame Eugena Marina Labicha spisal nemški dramatik Botho Strauss, pripoveduje o provincialnih veljakih, ki se podajo na potovanje v Pariz. Ta pa tokrat ni nič kaj očarljiv, saj ga pretresajo študentski nemiri. V igri nastopajo Igor Samobor, Saša Pavček, Maša Derganc, Janez Škof, Bojan Emeršič in drugi.

Za konec pogled v zgodovino brez olepšav
Predvečer sklepa 42. Borštnikovega srečanja bo še enkrat v znamenju ljubljanskih gledališčnikov in režiserske taktirke Diega de Brea. Vendar pa bo tokrat na oder stopilo Slovensko mladinsko gledališče, ki se za nagrade poteguje s predstavo Nicola Badaluccoja, Enrica Mediolija in Luchina Viscontija Somrak bogov.

V predstavi se brez vsakršnih olepšav na odru predstavitev splošne degradacijo nemške elite, ki se je v nekaj letih iz zagovornice demokracije in liberalizma preobrazila v zvesto slednico Adolfa Hitlerja. Zgodba o družini von Essenbeck je tako v formo gledališke igre prenesena kronologija zgodovinskega dogajanja med letoma 1933 in 1935, ki se ga je Luchino Visconti lotil kar se da znanstveno in se oprl na zgodovinske raziskave. Med 14 igralci, ki oživljajo dogajanje, se predstavljajo Sandi Pavlin, Maruša Geymayer Oblak, Matija Vastl, Ivo Godnič in Željko Hrs.

Sklenilo se bo s petjem
Kot v celotnem srečanju so tudi za zadnje dni pripravili pester spremljevalni program. Danes ga sestavljata Süskindov Kontrabas, avtorski projekt Bojana Maroševiča (Mali oder ob 21.00), in Sokratov zagovor, s katerim se predstavlja lanski dobitnik prstana Peter Ternovšek (Komorni oder ob 22.00). Preden se bo srečanje prevesilo v zadnji dan, pa bo v torek ob 22.00 še čas za muzikal, za katerega bo poskrbel Miha Alujeviča z Našimi pesmimi, našim sanjami.

M. K.

Pogovor s Tonetom Partljičem