Oglas
Tokrat pa so vlogo sten operne dvorane opravila kar pročelja hiš, ki obdajajo Mestni trg v Ljubljani. Pred mestno hišo je namreč orkester Camerata Labacensis izvedel opero Gioacchina Rossinija Seviljski brivec.
Zgodba je navdušila tudi Linharta
Zgodba, ki jo podaja libreto Seviljskega brivca, je v slovenskem prostoru že dolgo prisotna. Literarna zasnova za libreto je bila namreč lahkotna Beaumarchaisova komedija z istim naslovom, ki jo je za opero priredil Cesare Sterbini, zgodbo pa je v slovenski prostor prenesel prvi slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart. Ta je namreč Beaumarchaisov zaplet uporabil v svoji komediji Matiček se ženi, le da je dramske osebe nekoliko prilagodil življenju, kot so ga poznali tedanji prebivalci ozemlja, na katerem se je govoril slovenski jezik.
Polom je predhodik uspehu
Seviljski brivec zaradi svojega iskrivega humorja in lahkotne Rossinijeve glasbe velja za eno najbolj priljubljenih oper in tudi za eno najpogosteje uprizorjenih. A prva predstavitev opere javnosti ni bila nič kaj obetavna. 20. februarja 1816 je namreč občinstvo opero izžvižgalo, že med samo predstavo pa so se iz občinstva razlegali nič kaj spoštljivi vzkliki in bolj ali manj artikulirani glasovi. Vsi niso bili namenjeni Rossinijevemu delu. Nekaj jih je pospremilo tudi nič kaj posrečeno izvedbo, saj se je menda nastopajočim na odru primerilo kar nekaj nevšečnosti. A že druga izvedba je doživela povsem drugačen sprejem in nova legenda je bila rojena.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje