To so dokazovali tudi obiskovalci burleske D & G Show: Nova burleska, ki so jo premierno uprizorili v Plesnem teatru Ljubljana. V predstavi, ki se sprašuje, ali je šaljivo, včasih žaljivo, plesno ali gledališko delo ogledalo realnosti 21. stoletja, nastopa Rosana Hribar, navodila pa ji je dajal koreograf in plesalec Matej Kejžar, ki si je predstavo tudi zamislil. Pri nastajanju sodobne burleske je sodeloval tudi Aldo Ivančič, ki je predstavo opremil z glasbo.

Niso za pod oder, ampak za nastop na njem
Avtor predstave se je vrnil dobrih 150 let v preteklost, saj je želel poustvariti obliko gledališča, ki se je začela pojavljati okoli leta 1840. Če obiskovalci burlesk niso bili dovolj dobro obveščeni, so lahko bolj konservativne duše pretresle prvine striptiza, neokusne šale in pripovedne nekompleksnosti, značilne za to gledališko zvrst. Predstavi so se zato smejali večinoma moški, medtem ko žensk med občinstvom skoraj ni bilo, so pa zato prevladovale na odru.

Preporod sodobne burleske
Ženska je tudi glavna protagonistka predstave, ki si jo je zamislil Kejžar; seveda pa bi bili gledalci, ki bi pričakovali podobno predstavo, kot so bile uprizarjane do 30. let 20. stoletja, precej razočarani. Za sodobno burlesko, ki je preporod dožviela v 21. stoletju, je značilen precej širši repertoar, ki vsebuje moderni ples, minidrame in komedije, vse skupaj pa je sestavljeno v pravi spektakel.

Amsterdam, Bruselj, Ljubljana
Tokrat jih je v predstavo povezal avtor, ki je diplomiral na šoli za razvoj sodobnega plesa v Amsterdamu. Iz nizozemske prestolnice se je preselil v Bruselj, kjer je bil sprejet na podiplomski program na P. A. R. T. S., nato pa je v sodelovanju z zavodom Maska, festivalom Exodos in s Plesnim teatrom Ljubljana deloval predvsem kot koreograf, ki je med drugim ustvaril solo Senser in duet Simultaneous, deluje pa tudi kot plesni pedagog, predavatelj in plesalec.

Povodnega moža ni priplesala Urška, ampak Ana
Plesalka in koreografinja je tudi Rosana Hribar, ki je plesno znanje med drugim nabirala na Dunaju, kot gostujoča umetnica pa je sodelovala tudi pri projektih v Lizboni, Beogradu in Sofiji. Z Gregorjem Luštkom je ustvarila predstavo Ana is the Name of the Rose, ki ji je leta 2003 prinesla nagrado povodni mož.