Razstava je na ogled v Osrednji knjižnici Celje. Sestavljena je iz štirih enakovrednih delov, ki na slikovit način prikazujejo ujete trenutke s predstav in so neme priče razvoja SLG Celje. Prvi del razstave v knjižnici predstavlja obdobje med letoma 1950 in 1965. Drugi del sočasno že visi na stopnišču nad galerijo v SLG Celje in zajema obdobje med letoma 1966 in 1980. Tretji del, obdobje med 1981 in 1995, bo v celjskem gledališču na ogled od 18. marca. Zadnji, četrti del, s katerim je predstavljeno obdobje med 1996 in 2010, pa bo na ogled od 13. maja.

Od potujočih družin do čitalnic
Zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu večinoma nastopali amaterji oziroma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje-Ljubljana. Linhartova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič uprizorjena leta 1849.

A že čez tri leta je začela celjska gledališka dejavnost zamirati in ponoven vzgon našla ob ustanavljanju čitalnic, ki so v času habsburške Avstrije na slovenskih tleh služile za kulturno in politično udejstvovanje, ter tako odigrale pomembno vlogo pri širjenju vsesplošne razgledanosti (čeprav so se v njih večinoma zbirali meščani, večinsko prebivalstvo so bili tedaj kmetje). Decembra 1864 je bila uprizorjena prva predstava celjske čitalnice, in sicer Dobro jutro V. K. Klieperja. V 90. letih so se iz čitalniških vrst formirala razna društva, med njimi tudi Celjsko pevsko društvo, iz katerega se je dramatični odsek leta 1910 osamosvojil v dramatično društvo.

Odločilni 6. december 1950
Leta 1919 je bila na gledališkem odru po 53 letih znova odigrana predstava v slovenskem jeziku z naslovom Legionarji. Številnim posameznikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stalnim ansamblom, je to dokončno uspelo šele konec leta 1950. Mestni ljudski odbor Celje je izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje.

Prva predstava poklicnega ansambla Mestnega gledališča v Celju je bila Operacija v režiji Toneta Zorka. Premierno je bila uprizorjena marca leta 1951. Prva in edina zaposlena v sezoni 1950/1951 je bila Nada Božič. Od takrat so v SLG Celje uprizorili 454 premier, ansambel pa se je povečal na 23 profesionalnih igralk in igralcev. Njihove predstave so del domačih in mednarodnih festivalov, člani ansambla pa so prejemniki številnih nagrad.