Oglas
Koprodukcija med ljubljansko in mariborsko operno hišo ter Evropsko prestolnico kulture, ki je bila premierno predstavljena ob otvoritvenem koncu tedna EPK v Mariboru, pozneje pa naj bi postala del repertoarja obeh opernih hiš, je bila premierno uprizorjena še v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Kot so ustvarjalci napovedali pred premiero, oder Gallusove dvorane nudi širšo vizuro kot oder SNG-ja Maribor, kar omogoča razširjen orkester in osem mask več.
Opero, ki predstavlja vrhunec slovenske modernistične operne tradicije, je Marij Kogoj snoval med letoma 1924 in 1927. Krstno so jo uprizorili dve leti kasneje z dirigentom Mirkom Poličem, druga postavitev je potekala slabih dvajset let pozneje pod vodstvom dirigenta Sama Hubada, leta 1990 pa je dirigentsko taktirko zavihtel Anton Nanut. Želja po uprizoritvi dela v koprodukciji ljubljanske in mariborske Opere se je pojavila že leta 1986, a projekta niso realizirali. Letošnja postavitev Črnih mask tako opozarja na pomembno, a prezrto delo slovenske moderne in hkrati s simbolnim sporočilom povezovanja, ustvarjanja in ustvarjalnosti združuje osrednji slovenski operno-baletni gledališki hiši, so zapisali na radiu Ars.
Spopad z lastnimi demoni
Opera pripoveduje o vojvodi Lorenzu v trenutku, ko hoče napraviti obračun svojega bivanja, ko začuti potrebo, da bi prišel stvarem do dna, da bi spregledal resničnost okrog sebe in v sebi, brez mask, ki nenehno zakrivajo resnico življenja. A kljub težki duševni krizi Lorenzo ve, da se mora spoprijeti sam s seboj, če želi v svojem hotenju uspeti. Režiser Janez Burger zgodbo vidi zelo svetlo in pozitivno, kot zgodbo o razsvetljenju in o tem, "kako junak spozna Boga - kako odvrže strahove, banalnosti svoje psihe in se združi z Bogom."
Osem let za integralno dokončanje partiture
Glasbena govorica je edinstvena mešanica elementov pozne romantike, atonalnih prvin in svobodne tonalitetnosti. Kogoj je uporabil sodobne glasbene prijeme, kot je t. i. govorno petje, in naslikal razklanost človeka na temno in svetlo stran. Opera v izvirni obliki velja za neizvedljivo, zato nikoli ni bila objavljena, del partiture pa se je izgubil. Partituro je revidiral dirigent Uroš Lajovic, ki na mariborski premieri ni pokazal le glasbenega poznavanja opere, ampak tudi kompleksnejši gledališki pristop tega vsebinsko in formalno zapletenega dela. Kogojevo partituro je Lajovic preučeval kar osem let, saj je moral najprej preučiti dileme, ali je bil skladatelj v času pisanja tega dela res duševno bolan. Skladateljevi bolezni so mnogi tudi pripisovali razlog za nedokončanje številnih del.
"Človeka odnese proč in mu postavlja ogromno vprašanj"
Glavno vlogo na odru je odigral solist ljubljanske opere Jože Vidic. Medtem ko so druge vloge dvojne, bo duševno razklanega protagonista Lorenza odigral in odpel Vidic sam, saj se je Janez Lotrič odpovedal sodelovanju. "Črnih mask se drži sloves zelo težke, mračne opere. Hkrati je zanjo značilna zelo gosta inštrumentalizacija, zato se mora pevec prav boriti, da vzpostavi dialog z orkestrom," je pojasnil, a podviga ne obžaluje, saj je vloga ravno zaradi svoje zahtevnosti zelo zanimiva in "zelo lepa, na trenutke lirična glasba, ki človeka odnese daleč proč in mu postavlja ogromno vprašanj."
Z režijo opere je svoj gledališki prvenec doživel Janez Burger, ki ga poznamo kot režiserja filmov V leru, Ruševine in Circus Fantasticus. Kostumografijo je ustvaril Alan Hranitelj, scenografijo skupina Numen in Ivana Radenović, koreografijo pa Edward Clug. Ponovitve skoraj tri ure dolge predstave bodo 3., 5. in 6. marca ob 19.30 v Cankarjevem domu, predstava 4. marca pa je po podatkih spletne strani Cankarjevega doma odpovedana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje