Uroš Smolej je za vlogo Konferansjeja prejel Severjevo nagrado za leto 2006. Foto: MGL
Uroš Smolej je za vlogo Konferansjeja prejel Severjevo nagrado za leto 2006. Foto: MGL
Na Broadwayu so imeli gledalci uprizoritev iz leta 1998 do leta 2004 priložnost videti 2377-krat, kar pomeni, da je Kabaret postal tretji največkrat igrani obnovljeni muzikal na Broadwayu. Foto: MGL
Vesna Pernarčič-Žunić in Matej Puc
Zgodba Kabareta izvira iz zapisov pisatelja Christopherja Isherwooda. Foto: MGL

Predstava Mestnega gledališča Ljubljana, ki jo je režiral Stanislav Moša, ravnatelj in režiser Mestnega gledališča v Brnu, je zaživela še na odru Cankarjevega doma.

Poleg nepozabnega Uroša Smoleja v Kabaretu nastopajo še Iva Krajnc, Vesna Pernarčič-Žunić, Matej Puc, Gaber K. Trseglav, Jette Ostan Vejrup, Marijana Jaklič Klanše, Janez Starina, Petra Veber Rojnik, Boris Kerč in drugi.

Kontrast norih zabav in nacističnih grozot
Zgodba predstave je postavljena v Berlin leta 1931, ko so utrip nemške prestolnice oživljale številne zabave, hkrati pa se je že začel vzpon nacizma pod Adolfom Hitlerjem. V takšnih okoliščinah mladi ameriški pisatelj Cliff Bradshaw v berlinskem klubu Kit Kat spozna pevko in plesalko Sally Bowles, ki se kaj kmalu naseli pri njem, v sobi gospe Schneider. Pri tej pa prebivajo tudi nekateri drugi akterji zgodbe.

Cliffa od pisanja odvračajo zabave, v ozadju katerih pa je že mogoče čutiti prihod nacističnih grozot. Kabaret popelje gledalca v preplet ljubezni in norih doživetij Cliffa, Sally in drugih likov, ob tem pa ga tudi poglobi v bistvo posameznikove usode, njegova čustva in občutenja ter strasti življenja.

Za predstavo stojijo še glasbeni vodja in dirigent Žarko Prinčič, koreograf Igor Barberić, dramaturginja Alja Predan, prevajalka Alja Predan, scenograf Jaroslav Milfajt in kostumografinja Andrea Kučerová.

Zapisi dekadentnega obdobja
Korenine muzikala Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba tudi dejansko segajo v zgodnja 30. leta 20. stoletja. Takrat je namreč ameriški pisatelj in igralec Christopher Isherwood svoje izkušnje najbolj dekadentnega obdobja med prebivanjem v Berlinu zapisoval v dnevnik in iz njega črpal snov za zgodbe, ki jih je pozneje zbral pod skupnim naslovom Berlin Stories.

V eni izmed zgodb pripoveduje o svoji prijateljici, pevki v kabaretu, Sally Bowles, ki jo je nato John Van Druten leta 1951 predelal v dramo I Am a Camera in po tej je bil leta 1955 posnet film. Enajst let pozneje je nastala še broadwayska uspešnica, muzikal Kabaret, ki je naslednje leto prejela devet nagrad tony.