Delirij v dvoje vsebinsko in slogovno sledi drugim Ionescovim delom. Poudarja namreč konverzacijske nesporazume med moškim in žensko, kontekst civilizacijskih konfliktov, ki je prisoten v vseh njegovih besedilih, ter vprašljivost pomena posameznih besed. Delo ponazarja atmosfero protislovij, ki pridejo do izraza posebno v razmerah vojne in miru.

Predstavo je režirala mlada beograjska režiserka Ivana Djilas, ki že nekaj časa živi in dela v Ljubljani. Interpretacija je pripadla Branetu Završanu in igralki, ki se predstavlja z imenom Jagoda. Za kostume pa je poskrbela Jelena Proković.

Ionescov hommage najljubšim igralcem
Delirij, ki ga je slavni dramatik napisal leta 1962, je nastal kot gledališki eksperiment, ki ga je umetnik posvetil svojim najljubšim igralcem. Kot v ostalih Ionescovih delih je tudi Delirij osredotočen na večno igro besed, ki najbolje dokazuje absurdnost sveta.

Večnost ponavljanja
Francoski dramatik je tudi v Deliriju v dvoje ostal zvest posebnostim svojega pisanja. Z uporabo ponavljanj želi vzbuditi potujevalni občutek, ki dokazuje tragikomičnost človekovega vsakdanjika. Situacija, ki jo srečamo v predstavi, močno spominja na morda bolj znano Plešasto pevko.

Duhovno ozadje Delirija
"Duhovno ozračje, iz katerega se je napletel tudi Delirij v dvoje, je prastara atmosfera protislovja, ki jo Ionesco nenehno grabi skozi vprašanje vsakdanjega in dozdevno večnega sobivanja ljudi. ... Na neki točki pogovora On reče, da “nobena stvar nima razloga”, Ona pa mu odvrne: “Zato se ljudje še nič manj ne razburjajo. To je vse, kar znajo.”

Obiskovalci si bodo predstavo lahko ponovno ogledali že v nedeljo.