Oglas
Pri pripravljanju zgodbe o deklici Doroteji, ki se po čudežu znajde v deželi Oz, nato pa s pomočjo prijateljev, leva, ptičjega strašila in pločevinastega drvarja, išče pot domov, se je namreč Omerzu skušal spomniti, kaj iz zgodbe ga je v otroštvu najbolj prevzelo. To naj bi bila velika čarovnikova glava, katero je postavil kot izhodišče oblikovanja predstave, nato pa je like spletel okoli tega, morda nekoliko nenavadnega, jedra.
Glasba kot družinski projekt
Novo predstavo ljubljanskega Lutkovnega gledališča zaznamuje tudi glasba. Ta je skoraj avtorsko družinsko delo. Note sta namreč zapisala Magnifico in Schatzi, songe pa je z besedilom opremila Barbara Pešut. Da liki ob glasbi ne bi zgolj ravnodušno korakali po odru, je koreografijo za njih zasnovala Mojca Horvat. Ta je vsako figuro opremila s posebnimi gibi, pri tem pa je pazila, da gibi ne bi postali preveč izraziti. Preveč izstopajoči gibi, ki spremljajo pesmi, bi namreč lahko preveč izpostavili glasbo in skoraj zasenčili osrednji, besedilni del igre.
Vloga deklice Doroteje, ki upa, da ji bo domnevno vsemogočni, a tudi strašni, čarovnik iz Oza pomagal najti pot domov, je pripadla Martini Maurič Lazar, "puhoglavo" strašilo bo vodil Gašper Malnar, rahlo zarjaveli drvar bo plesal po ukazih Mihe Arha, leva s ptičjim pogumom bo upodobil Brane Vižintin, naslovno vlogo čarovnika pa bo odigral Karel Brišnik.
Hvala za šibko zdravje
Čarovnik iz Oza je zagotovo eno od najbolj prepoznavnih del otroške literature, ki tudi še 105 let po nastanku navdušuje tiste, ki šele okušajo slasti branja. Naj se sliši še tako kruto, za nastanek dela se moramo verjetno zahvaliti šibkemu zdravju njegovega avtorja Franka Lymana Bauma. Ravno zaradi njegove bolehnosti je Baumu oče dovolil dneve preživljati v družbi knjig. Ljubezen do branja pa je kmalu prerasla v ljubezen do pisanja in Baum je pri 14 že začel izdajati svoj časopis.
Brezčasna fantazija v deželi Oz
Druga Baumova strast pa je bilo gledališče in tudi to mu je "privzgojil" oče, bogati industrialec, ki je del sredstev vložil v nakup gledališč. Frank Lyman Baum se je celo odločil za študij igralstva, a si ni nikoli služil denarja s tem poklicom, raje se je posvetil pisanju in na prelomu stoletij, leta 1900, izdal Čarovnika iz Oza. Potencial zgodbe so hitro prepoznali gledališčniki, že leta 1910 pa so po knjigi posneli tudi kratki film. Zaradi izredne izvirnosti zgodbe in zanimivih osebnostnih profilov oseb knjiga še danes ostaja pogost vir navdiha za ustvarjalce gledaliških predstav po celem svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje