Oglas
Najuspešnejši balet vseh časov ponuja tudi eno od najzahtevnejših ženskih vlog. Odette in Odile, beli in črni labod, sta dve podobi ene in iste ženske, ki se predstavljata ne le z različnima značajema, ampak tudi z drugačnima plesnima tehnikama. V naslovni vlogi se predstavljajo Alenka Ribič Laufer, Bojana Nenadović-Otrin in Galina Čajka. Premiero je predstava, ki jo je koreograf in režiser Viktor Litvinov postavil po koreografiji Petipaja, Ivanova in Kovtuna, doživela sedem let po zadnji postavitvi Labodjega jezera v Mariboru.
Neslavna pot uspešnega baletaPot danes tako uspešnega in znanega baleta se je začela precej klavrno, saj se je krstna postavitev baleta, ki je postopoma nastajalo iz miniaturnega otroškega baleta, 4. marca 1877 v moskovskem Bolšoj teatru končala z neuspehom. Temu je botrovala predvsem nedoraslost izvajalcev dela Čajkovskega, ki se je prav z Labodjim jezerom prvič lotil glasbe za balet. Drznosti partiture ni razumel Julius Wenzel Reisinger, ki je plesalcem celo pustil, da so svoje variacije improvizirali, svoji naloga pa niso bili dorasli niti dirigent, glavni intepreti, scenografi in kostumografi.
Novo rojstvo prvega baleta Čajkovskega
Tri mesece po smrti Čajkovskega je Lev Ivanov postavil novo koreografijo za drugo dejanje, ki so ga uprizorili na nekem slavnostnem večeru, 15. januarja 1895 pa je Labodje jezero dočakalo postavitev, sprejeto z navdušenjem. V Sankt Peterburgu so postavili balet, katerega koreografa sta bila Ivanov in Marius Petipa. Prav ta onadva sta poudarila razdvojenost glavne protagonistke predstave. Odette, krhko in pasivno dekle, strto pod težo svoje nesrečne usode, pooseblja sveto, samozavestna in nevarna femme fatale Odile pa posvetno ljubezen.
Na lov namesto po nevesto
Tehnično zahtevno vlogo ima tudi drugi glavni protagonist dela, princ Siegfried, ki ga bodo v Mariboru upodabljali Anton Bogov, Jaš Otrin, Ronald Savković in Eugen Dobrescu. Z njegovim praznovanjem rojstnega dne se predstava tudi začne. Na slavju bi si morali mladi princ izbrati nevesto, a ker ljubezni še ne pozna, se s prijatelji raje podajo na lov. Pot jih vodi mimo skrivnostnega jezera, s katerega se pod večer prikaže jata labodov. Vodi jih princesa Odette, ki jo je zlobni čarovnik začaral v laboda, le ponoči ima svojo podobo. Čarovnikov urok bo lahko prelomil le nekdo, ki jo bo zvesto ljubil. Princ se zaljubi vanjo, ji obljubi svojo zvestobo in pomoč, proti jutri, ko se Odette spet spremeni v laboda, pa se ločita.
Naslednjega dne se princ seznanja s številnimi tujimi princesami, in ko se prikaže Odette zelo podobna Odile, je Siegfried prepričan, da je prišla njegova izvoljenka. Obljubi ji poroko, takrat pa se prikaže prevarana Odette in mu očita prelomljeno obljubo večne zvestobe. Pa je to tudi konec?
V Mariboru bodo labodi leteli po osmih letih
Nazadnje so Labodje jezero v Mariboru premierno uprizorili leta 1997, ko je koreografijo po delu uspešnih ruskih predhodnikov postavil Valerij Kovtun. Njegove ideje in rešitve je uporabil tudi koreograf in režiser zdajšnje koreografije Viktor Litvinov, ki je z baletnim ansamblom Opere in baleta SNG-ja sodeloval že pri Spartaku. Prav tako ima izkušnje z baletnimi uprizoritvami v Mariboru tudi Aleksej Baklan, ki dirigira baletnim uprizoritvam.
Ekipa, zaslužna za Labodje jezero
Asistentka koreografa je Iraida Lukašova, scena in kostumi so delo Marije Levicke, koncertni mojster je Saša Olenjuk, baletni pedagog Andrew Greenwood, korepetitorka Oksana Petrovska, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, inspicienti pa Uroš Kus, Iva Lenta in Iztok Smeh. Poleg glavnih baletnikov v predstavi plešejo še Sergiu Moga, Matjaž Marin, Edward Clug, Leonid Kuznjecov, Klavdija Čerimagić, Slavčo Stoleski, Marin Turcu, baletni ansambel Opere in baleta SNG Maribor in gojenke Srednje glasbene in baletne šole Maribor.
Gostovanje iz Kijeva
Režiser in koreograf Viktor Litvinov v Maribor prihaja iz Nacionalnega gledališča Tarasa Ševčenka v Kijevu, od koder bodo v začetku prihodnjega leta na gostovanje prišli tudi nekateri solisti. Poleg tega je Litvinov tudi direktor baleta v Akademskem gledališču v ukrajinski prestolnici, kot koreograf pa dela tudi v tujini, med drugim v Kanadi, ZDA, Sloveniji in na Japonskem. Študij koreografije je končal leta 1982 na konservatoriju v Sankt Peterburgu, že 15 let prej pa je diplomiral na Akademiji za klasični balet v Kijevu in nato nadaljeval v Sankt Peterburgu.
V gledališču Kijevu, v katerem zdaj dela kot koreograf, se je kot plesalec zaposlil leta 1968 in kmalu napredoval do solista, kjer se je odlikoval zlasti v vlogah Spartaka, Rdečebradca (Labodje jezero), Tibalta (Romeo in Julija) in Escamilia (Carmen). Leta 1974 so ga za njegove stvaritve nagradili z nazivom zaslužni umetnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje