Novo sezono v Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo danes ob 19.30 premierno odprla prva slovenska uprizoritev politične seksualne odrske farse Evrofilija angleškega dramatika Richarda Beana. Predstavo, ki sicer sodi med novejša avtorjeva dela, njena krstna uprizoritev v Hampstead Theatre v Londonu je bila namreč julija 2007, je režiral Boris Kobal.

Evropski poslanec je len in nesposoben
Evrofilija z izvirnim naslovom In the Club na duhovit in satiričen način razkriva zakulisne politične igrice v Evropskem parlamentu, vse skupaj pa je začinjeno še s kar nekaj seksualnimi intrigami. Avtor je v vlogo naslovnega "junaka" postavil člana Evropskega parlamenta Philipa Wardroba, ki je vse prej kot morebitni vzor. Na svoj položaj je namreč prilezel po srečnem naključju, drugače pa je len, nesposoben, ne posebno bister in velik ženskar.

Najprej denar in potem vse drugo
Čeprav Philip uteleša značajske poteze mnogo poslancev (zanima ga izključno denar), mu vseeno grozi izguba službe. In ker si nikakor ne želi izgubiti vseh mogočih privilegijev, ki mu jih omogoča lagodno poslansko življenje, se odloči, da bo "izvedel" atentat na samega sebe. Ker meni, da so žrtve atentatov le pomembni ljudje, želi na ta način pridobiti ugledu. Ob vseh mogočih političnih spletkah pa mora "loviti ravnotežje" še med ženo, ki ga nenadoma obišče, in francosko diplomantko, ki bi ga rada na vsak način zvabila v posteljo.

Kobal po 22 letih ponovno v celjskem gledališču
Z britansko komedijo Evrofilija se kot režiser po 22 letih na oder celjskega gledališča vrača Boris Kobal. V vlogi Philipa Wardrobea je zaigral Renato Jenček, poleg njega pa nastopajo tudi Barbara Vidovič, Lučka Počkaj, Tarek Rashid, Miro Podjed in drugi. Besedilo je iz angleščine prevedla Tina Mahkota, pod dramaturgijo se podpisuje umetniški vodja SLG Celje Tina Kosi, za scenografijo in kostumografijo pa sta poskrbeli Mojca Kocbek Vimos in Barbara Podlogar.

Od psihologa do dramatika
Angleški dramatik Richard Bean se je rodil leta 1956. Na Univerzi v Loughboroughu je študiral socialno psihologijo in nato več kot dvajset let delal v gospodarstvu kot neodvisni poklicni psiholog svetovalec pri nevladnih organizacijah. Ob tem je ves čas nastopal tudi kot "stand up" komik. Po skoraj dvajsetih letih dela v gospodarstvu se je odločil obesiti kariero na klin in se pri štiridesetih popolnoma posvetil dramskemu pisanju. Med njegove pomembnejše drame sodijo Toast, Hooneymoon Suite (Zakonski apartma), Harvest (Žetev) in druge. Za svoja dela je prejel več nagrad.

K. S.