To je festival klasične pantomime, na katerem sodelujejo umetniki iz šestih držav, njegov direktor Siniša Pešić pa poudarja, da gre za pričaranje sveta, v katerem prek gibov brez besed oživijo čustva, odnosi in misli. Pantomimo kot gibalno gledališko obliko najdemo že v stari Grčiji, v sodobnosti pa je preporod in razcvet doživela predvsem v petdesetih letih preteklega stoletja v Franciji.

Uveljavljena gledališka smer
Tudi stari Rimljani so poznali t. i. pantomimus, spektakularno predstavo, v kateri je bil igralec omejen tako, da je pri nastopu lahko uporabljal le gestikulacijo in ples, včasih pa je za glasbo predstave poskrbel še zbor, ki pa se na odru ni pojavil. Sodobna pantomima pa je uveljavljena veja gledališke umetnosti, pri kateri pantomimik navadno ne uporablja glasu in želene učinke dosega z gibom.