V Parizu leta 1979 rojeni Florian Zeller je – vsaj v našem kulturnem prostoru – do pred kratkim veljal za precejšnjo neznanko. Njegove drame so uprizorili v Trstu, Celju in Kranju, uradnih prevodov njegovih dramskih del ali romanov pa za zdaj še ni.
Nato je prišla odmevna filmska priredba dramskega besedila Oče v angleškem jeziku, Zellerjevega sicer najpomembnejšega dela. Zeller je zanj lani prejel oskarja za najboljši prirejeni scenarij, Anthony Hopkins pa kipec za glavno vlogo.
Zveneče lovorike za Očeta
Delo Oče, ki se spopada s tematiko demence, je kot gledališka igra osvojilo Molierovo nagrado za najboljšo predstavo in postalo najbolj cenjena drama prejšnjega desetletja. Po avtorjevih besedah je na njegovo pisanje močno vplival David Lynch z nadrealističnimi posegi v srčiko meščanskega konformizma.
Na festivalu bodo Očeta prikazali tudi v postavitvi Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje, kjer je dramo režiral Jernej Kobal, v njej pa nastopajo Manca Ogorevc, Branko Završan, Andrej Murenc in Lučka Počkaj.
Na ogled bosta tudi filmska predelava Očeta francoskega režiserja Philippa Le Guaya z naslovom Florida in film Zaljubljen v mojo ženo, ki ga je po Zellerjevi drami režiral Daniel Auteuil, ki v filmu tudi igra.
Sicer so v Šentjakobskem gledališču Zellerjevega Očeta v režiji Dušana Mlakarja uprizorili že v sezoni 2013/14, torej le slabi dve sezoni potem, ko je bilo prvič uprizorjeno in nagrajeno na Molierovem festivalu v Franciji.
Zellerjeva Družinska trilogija
Zeller je v dveh desetletjih napisal 12 dram, med njimi je najbolj znana tako imenovana družinska trilogija, ki jo poleg dela Oče sestavljata še Mama in Sin. Prizorišča vseh njegovih dram so zaprti prostori, stanovanja, družinske hiše. Protagonisti so zaznamovani z družinskimi vlogami, ki gradijo jedrno družino: običajno gre za očeta, mater, sina, hčer. Kot pri Alfredu Hitchcocku se nepričakovano prikaže tujec, vsiljivec, pogosto ljubica, ki vnese nemir in spremeni utečeni tok dogajanja.
Zadnja predstava bo Mama o bolečini in osamljenosti mame, ki se spopada s sindromom "praznega gnezda". Postavili so jo v Prešernovem gledališču Kranj, v njej pa nastopajo Darja Reichman, Borut Veselko, Blaž Setnikar in Doroteja Nadrah.
Kot je za programsko knjižico Cankarjevega doma (CD) zapisal Ivica Buljan, sicer režiser uprizoritve Mama, se je "fenomen Zeller" rodil šele po londonskih in newyorških premierah.
Nihče ne piše tako pretresljivih dram
"Britanska kritika ga označuje za enega največjih pisateljev našega časa oziroma kar za pisatelja številka ena. Utemeljitev je jasna; danes nihče ne piše tako pretresljivih in dih jemajočih dram kot on. Že njihovi preprosti naslovi – Laž, Resnica, Oče, Mati, Sin – dajejo občinstvu vedeti, za kaj gre. In gre za teme, ki nas ob svetovnih gospodarskih krizah in pandemiji vrnejo domov. Nemara je prav dom freudovski izvir vseh travm in psihoseksualnega (ne)zadovoljstva," je še zapisal Buljan.
Festival bo 12. aprila sklenil pogovor z ustvarjalci gledaliških uprizoritev Oče in Mama.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje