Oglas
59. tradicionalni letni koncert Akademske folklorne skupine France Marolt je namreč vsebinsko nadaljevanje lanske produkcije. Lani smo spremljali porajanje ljubezni in snubljenje, letošnji nastop v Cankarjevem domu pa se je končal z ženitvijo. To je napovedal že naslov dogodka Zdaj sva pa oženjena. Glasbena in plesna predstava izpostavi prvine nekdanjih svatbenih šeg, povezanih s plesom, poudarek pa je bil na prehodnem času od trenutka sklenitve zveze do sprejema mladega para v krog poročenih.
Uvod v skorajšnjo šestdesetletnico
Tudi letošnji letni nastop Akademske folklorne skupine France Marolt je bil odsev dela Mirka Ramovša, ki ostaja v vlogi umetniškega vodstva kolektiva, ki že skoraj 60 let ohranja slovensko folkloro in jo predstavlja svetu. Vse se je začelo leta 1948, ko je skupino ustanovil France Marolt (1891–1951), etnomuzikolog in ravnatelj Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani. Marolt je skupino, katere poslanstvo je bilo, poustvarjati slovensko plesno izročilo in ga prikazovati javnosti, vodil le idejno; glasbeno vodstvo je prevzela njegova žena Tončka Marolt, plesni del pa je nadzorovala etnokoreologinja Marija Šuštar. Tako je bilo do leta 1965, ko je umetniško in strokovno vodstvo skupine prevzel Mirko Ramovš.
Mirko Ramovš - teoretik in praktik slovenske folklore
Ramovševa skrb za negovanje slovenske plesne tradicije je izjemna. Ni le vodja skupine France Marolt, ampak je dolga leta kot sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta slovensko folkloro tudi strokovno preučeval. Svoja spoznanja je strnil v več znanstvenih delih ter v nizu poljudnih knjig Polka je ukazana in v antologiji Plesat me pelji. V svojih študijah Ramovš ni zapostavil plesnega izročila prav nobene slovenske pokrajine; to velja tudi za program Akademske folklorne skupine France Marolt. Ta zato zajema prek 20 različnih koreografij.
Skupina je doslej za svoje delo prejela vrsto priznaj. Kot najuglednejše morda lahko izpostavimo evropsko nagrado za ljudsko umetnost, ki jo je skupina prejela leta 1974; v vitrinah društva pa stojijo še zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Maroltova plaketa, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, srebrna in zlata plaketa Univerze v Ljubljani, nagrada mesta Ljubljane in Župančičeva nagrada.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje