Po nagradi občinstva na festivalu Gibanica se koreograf Branko Potočan s skupino v novi predstavi ozira nazaj ter z inventuro dosedanjega dela skozi paralelno zgodbo plesnega telesa in misli prikaže svoj odnos do zunanjega sveta. Plesalci z gibi, ki temeljijo na asociativnih zvezah, ironizirajo in problematizirajo svoj odnos do sodobnega plesa. Predstava je ognjeni krst doživela v Stari elektrarni, ponovitvi pa bosta na vrsti že v sredo in četrtek ob 20.00.

Dekompozicija oprijemljivega
Obvezni del repertoarja skupine so objekti, ki dajejo cel spekter možnosti za manipulacijo. Z zlitjem telesa in objekta ustvarijo novo telo, drugačno telo, oziroma dekompozicijo telesa, so o predstavi zapisali Fopurklor. Plesalci in soustvarjalci predstave (Jana Menger, Magdalena Reiter, Sebastjan Starič, Dušan Teropšič in Branko Potočan) so hoteli izpostaviti predvsem "fizičnost" telesa, njegovo spreminjajočo se topografijo in nenazadnje neulovljivost njegove podobe.

Branko Potočan je skupino fizičnega teatra Fourklor ustanovil leta 1994, z njo v dvanajstih let ustvaril prav toliko celovečernih predstav in zanje prejel več nagrad. Med njimi sta na primer zlata ptica, ki jo je prejel za predstavo Sanjam spomin, a se spominjam sanj, in zlata paličica za režijo predstave Kekec.