Gibanica prinaša plesne predstave, premierno uprizorjene v zadnjih dveh letih. Foto:
Gibanica prinaša plesne predstave, premierno uprizorjene v zadnjih dveh letih. Foto:
Zarjavele trobente
Zarjavele trobente so prepričale strokovno žirijo. Foto: Cankarjev dom
Tkalci, premierno uprizorjeni oktobra lani, so bili najbolj všeč občinstvu.

Potočanu je nagrado podelilo občinstvo. V konkurenci osmih predstav so ga prepričale Zarjavele trobente, v katerih je Potočan ples povezal z nekaterimi cirkuškimi spretnostmi. Rauchovi pa je
nagrado podelila strokovna žirija, sestavljena iz tujih gostov, ki jim je bila od vseh predstav najbolj všeč prav njena (Tkalci).

Trobente prvič zatrobile v Cankarjevem domu

Preberite si tudi klepet z Brankom Potočanom.
Zarjavele trobente so premierno zatrobile septembra 2005, ko so ob vodstvu plesalca, koreografa, režiserja in scenarista Potočana zaplesali še Primož Bezjak, Borut Bučinel, Tina Janežič, Gregor Luštek in Jana Menger. Plesalci so v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Vitkar na sceni Potočana, Jake Miheliča in Sandja Mikluža ter v kostumih Nataše Recer zaplesali na izvirno glasbo Tiborja Miheliča, Marka Brdnika, Boštjana Narata in Vaska Atanasovskega.

Cirkus po meri človeka
Potočan, ki velja za enega izmed najvidnejših predstavnikov fizičnega gledališča pri nas, se je v zmagovalni predstavi posvetil človeku s svojo osebnostjo, posebnimi znanji, z drugačnostmi in s telesom. Sinteza sodobnega gledališča, življenja malih ljudi in cirkušne arene naj bi pričarala cirkus po meri človeka, ki ga avtor razkriva minimalistično, s pridihom felinijevskega humorja in z militantno natančnostjo.

Tkalci zgodbe povežejo v celoto
Tkalci Andreje Rauch, ki je "lastnica" zamisli, koreografije, umetniškega vodenja in videomontaže pri predstavi, so razstava štirih eksponatov, ki se gibljejo namesto gledalca. Štiri zgodbe predstavljajo vsaka svoj svet, naslov celoti pa je dala zadnja o tkalcih, ki naj bi s tkanjem vzorca preproge tudi dokumentirali predstavo in jo zaobjeli kot celoto. Pred tkalci se zvrstijo zgodbe Studenčica, ki deluje kot prolog, Tlakovalci, ki pripovedujejo o neskončnem premeščanju usedlin, ki se pojavijo s časom, Nabiralci pa opozorijo na navezanost in odvisnost - od ljudi in imetja.

Tako kot Potočan tudi Rauchova v svoji predstavi nastopa, ob njej pa v podoživljanje zgodb povabijo še Gregorja Kamnikarja, Baro Kolenc, Natašo Kos Križmančič/Nino Milin, Tomaža Lapajneta in Henryja Montesa. Zvok in glasbo je ustvaril Christopher Benstead, luči sta v nastopajoče usmerila Davor Balent in Jaka Šimenc, scena je delo Mitje Novaka, pod grafično oblikovanje se je podpisal Peter Rauch, pod videe pa Džordže Legen in Violeta Legen. Produkcijo predstave, ki je bila najbolj všeč žiriji, sta prevzela zavod En-Knap in koproducent Mesto žensk.

Najboljše, kar sta ponudili dve leti
Gibanica je ponudila po osem tekmovalnih in spremljevalnih predstav, ki so bile v Cankarjevem domu, Stari elektrarni in Plesnem teatru Ljubljana na sporedu od 22. do 25. februarja. Selektorji John Ashford, Jedrt Jež Furlan in Matjaž Pograjc so se odločili, da si v tekmovalni program festivala, prinaša pregled dveletnega plesnega ustvarjanja pri nas, uvrstijo ob zmagovalnih dveh še predstave Pasjansa Iztoka Kovača, Zgodbe o telesu 1 in Zgodbe o telesu 2 Snježane Premuš, Nemotelonemepesmi Matjaža Fariča, Bassa Continua Tanje Skok, 4 plus 1 Igorja Sviderskega in Sun City Gorana D. Bogdanovskega.