Meta Hočevar je v novem gledališkem projektu, tragikomediji Smoletov vrt, prevzela kar trojno vlogo: napisala je besedilo, predstavo režirala in bila za nameček odgovorna še za scenografijo. Hočevarjeva je svojo gledališko kariero pravzaprav začela kot scenografinja in kostumografinja, tema ustvarjalnima disciplinama pa je kasneje dodala režijo in naposled dramatiko.

"Neporavnani računi" s Čehovom
Scenaristka je na tiskovni konferenci pred premiero na vprašanje, zakaj je svoje delo hotela tudi režirati, odgovorila, da se je lotila lastnega besedila, da bi videla napake v njem. Na zamisel je prišla pred leti, ko je na oder postavljala Tri sestre Čehova. Daljni odmev tiste predstave je tudi ponovljena igralska zasedba - v Smoletovem vrtu se pojavijo tedanje "sestre", igralke Silva Čušin, Saša Pavček in Milena Zupančič. Slednja tokrat v vlogi Ljube Smole, ki se v 90. letih vrne iz Argentine v Slovenijo in z denacionalizacijo dobi nazaj češnjev vrt zraven družinske vile ter postane novodobna kapitalistka.

Čušinova in Pavčkova imata vlogi Ljubinih hčera, ena je igralka in druga operna pevka. Moški del igralske postave sestavljajo Andrej Nahtigal, Alojz Svete in Tom Ban.

Most med svetovi in časi
Prvo dejanje se dogaja v salonu meščanske vile, drugo na odru v gledališču in tretje v domu za ostarele, prizorišča pa se menjavajo - kot si je to zamislila dramaturginja Jera Ivanc - kar pred gledalčevimi očmi. "Nekateri prehajajo od besede k sliki, jaz sem šla obratno pot," svoj ustvarjalni proces razlaga Meta Hočevar. V Smoletovem vrtu povezuje dva svetova, dva časa in dve temi. Najprej je to zgodba o razseljeni slovenski družini, ki jo usoda popelje v Argentino, obenem pa je tudi igra o gledališču, o teatru - slovenska različica slavne igre z začetka dvajsetega stoletja, Češnjevega vrta Antona Pavloviča Čehova. To je komedija, v kateri se srečujeta in prepletata travmatična zgodovina in banalna vsakdanjost, gledališke utvare in realnost, ki je je vedno manj, predstavo opisujejo v SNG Drami.