Režiser Sašo Jurcer in igralka Mojtina Jurcer sta leta 2006 začela gostovati na tujem. Njuna mednarodna dejavnost je vrh dosegla s sodelovanjem na odprtju mednarodnega festivala, posvečenega Shakespearju, v Erevanu. Foto: Spletna stran gledališča
Režiser Sašo Jurcer in igralka Mojtina Jurcer sta leta 2006 začela gostovati na tujem. Njuna mednarodna dejavnost je vrh dosegla s sodelovanjem na odprtju mednarodnega festivala, posvečenega Shakespearju, v Erevanu. Foto: Spletna stran gledališča
Čas v notranjem prostoru ni podvržen linearni kavzalnosti. Podvržen je ponovitvam in fantazijam, ki se kažejo na različnih časovnih ravneh. Foto: Spletna stran gledališča
Svojo najnovejšo stvaritev Jurcerjeva napovedujeta kot vrnitev k celostnemu pristopu v gledališču, kjer se sodobno gledališče povezuje z moderno opero in s sodobnim plesom. Zato je lahko predstava zanimiva tudi za ljubitelje opere in baleta. Foto: Spletna stran gledališča

Po nekajletni odsotnosti, petih uspešnih premierah v tujini in gostovanjih na festivalih svetovnega kova se tandem Jurcer (režiser in igralka) spet vrača na domače odrske deske. V rodnem mestu Maribor bosta igralka Mojtina Jurcer in režiser Sašo Jurcer predstavila svojo najnovejšo stvaritev Medeia, eno najlepših in najpretresljivejših dram v zgodovini človeštva. Zgodba Medeje, ki jima je bila za gradivo za potovanje v duševno pokrajino srhljive junakinje, je že zaživela na odru SNG Drame Maribor.

Brisanje meja med performansom, fizičnim gledališčem, sodobnim plesom in moderno opero, ki je bilo značilno za dozdajšnje predstave njunega gledališča Inner World Theatre (Avtoportret, Hamlet/Sanje, Anatomija Osamljenosti …), je tokrat usmerjeno v gledališče kot obred, gledališče sanj, gledališče notranjega sveta.

Kiparjenje v času
Konceptualna izhodišča gledališke raziskave Inner World Theatre slonijo na opazovanju sodobnega življenja, v katerem se drama posameznika ne dogaja v zunanjem času, in na njegovih spontanih odzivih na dražljaje sveta okrog njega, ampak v njegovem notranjem času in prostoru. Igralčevo telo se zato osvobaja fizičnih omejitev prostora in jemlje svoje dramatično gradivo predvsem in zgolj iz manifestacij gibanja notranjega časa - občutkov, zaznav, misli in sanj. To dramaturgijo zemljevida notranjega sveta njeni ustvarjalci označujejo kot kiparjenje v času.

Medeia je hotela samo ljubezen
"Zgodba Medeie je še posebej močna in aktualna v sodobnem času. V Medeii sovraštvo premaga ljubezen, kar se v sodobni družbi in slovenskem prostoru pogosto dogaja. V tej luči lahko Medeio beremo kot tragedijo človeškega bivanja in hkrati kot najaktualnejši problem danega trenutka," meni o predstavi Mojtina Jurcer. Njeno aktualnost in sodobno tragičnost vidi predvsem kot hrepenenje po ljubezni. Vživljanje v vlogo Medeje je zanjo predstavljal še poseben izziv, saj v človeku poraja močan čustven in duševni naboj.