Handke o Slovencih, "ljudstvu, ki se ni nikoli štelo med zmagovalce"

Nova drama Petra Handkeja

23. september 2010 ob 12.02 • Salzburg - MMC RTV SLO, STA

Peter Handke velja za enega najpomembnejših piscev svoje generacije. Rodil se je leta 1941 v Grebinju na avstrijskem Koroškem, od leta 1944 do 1948 pa je živel v Vzhodnem Berlinu. Njegova mati, koroška Slovenka, je leta 1971 naredila samomor, njeno življenje je Handke opisal v svojem delu Wunschloses Unglück. Foto: EPA

Handke, že od nekdanj 'enfant terrible' avstrijske literature, je postal še spornejši v zadnjih letih, in sicer zaradi odkrite podpore nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Leta 1996 je Handke izdal potopisno razmišljanje Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien, ki je v javnosti dvignilo veliko prahu, saj je v njem Handke Srbijo upodobil kot žrtev vojne na Balkanu. V istem eseju je Handke čelno napadel zahodne medije za napačno predstavljanje razlogov in posledic za vojno. Milošević je nato zaprosil za to, da bi Handke pričal na strani obrambe pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, a je pisatelj to zavrnil. Je pa obiskal haaško sodišče in svoja opažanja objavil v eseju Die Tablas von Daimiel. Foto: EPA

Nova drama Petra Handkeja Immer noch Sturm (Še vedno vihar) bo avgusta naslednje leto krstno uprizorjena na salzburškem poletnem festivalu.

Peter Handke velja za enega najpomembnejših piscev svoje generacije. Rodil se je leta 1941 v Grebinju na avstrijskem Koroškem, od leta 1944 do 1948 pa je živel v Vzhodnem Berlinu. Njegova mati, koroška Slovenka, je leta 1971 naredila samomor, njeno življenje je Handke opisal v svojem delu Wunschloses Unglück. Foto: EPA

To je velik homerski ep, v katerem Homer vstopa v svet, ki ga je sam ustvaril.

Programski vodja salzburškega festivala T. Oberender

Peter Handke in Thomas Oberender — Handke, že od nekdanj 'enfant terrible' avstrijske literature, je postal še spornejši v zadnjih letih, in sicer zaradi odkrite podpore nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Leta 1996 je Handke izdal potopisno razmišljanje Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien, ki je v javnosti dvignilo veliko prahu, saj je v njem Handke Srbijo upodobil kot žrtev vojne na Balkanu. V istem eseju je Handke čelno napadel zahodne medije za napačno predstavljanje razlogov in posledic za vojno. Milošević je nato zaprosil za to, da bi Handke pričal na strani obrambe pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, a je pisatelj to zavrnil. Je pa obiskal haaško sodišče in svoja opažanja objavil v eseju Die Tablas von Daimiel. Foto: EPA

Sprva je bila premiera predvidena za Dunaj, kot koprodukcija Burgtheatra in Berliner Ensembla. Režiral naj bi jo Claus Peymann.

Vodja dramskega programa salzburškega festivala Thomas Oberender je povedal, da je odločitev za krstno predstavo 12. avgusta 2011 v Salzburgu na otoku Perner padla pred kratkim. Predstavo bo režiral Dimiter Gotscheff, njen koproducent pa bo Thalia Theater iz Hamburga. Drama, katere dogajanje bolj spominja na prozo kot na gledališke dialoge, je v knjižni obliki izšla pri založbi Suhrkamp.

Immer noch Sturm je mešanica družinske tragedije in zgodovinske drame. V Podjuni na Koroškem se okoli osrednjega lika, Jaza (Ich) srečajo mati, stari starši in drugi družinski člani. Gre za zgodovino njegovega ljudstva, Slovencev, in njihovega upora znotraj nacionalsocializma.

Handkejeva najosebnejša igra
"Igra je krona življenjske teme: avtor, ki si domovino lahko zgolj pripiše. Iz tega izhaja, da je igra eminentno politična, tudi v svoji drži do Evrope: gre za ljudstvo, ki se nikoli ni štelo med zgodovinske zmagovalce in ki se je moralo bojevati za lastni jezik in lastno identiteto," je povedal Oberender.

"Obenem je to morebiti Handkejeva najosebnejša igra: njegov Jaz -ripovedovalec se sreča z duhovi svojih prednikov in doživlja družinsko dramo, ki je tudi drama evropske zgodovine. To je velik homerski ep, v katerem Homer vstopa v svet, ki ga je sam ustvaril," je bil še velikopotezen Oberender.

Koroški epos
"Če že pišem dramo, potem bom šel na vse in bom na dolgo in široko, z ostrino in rezko popisal zgodovino nekega naroda," je pisatelj, ki živi v Parizu, lani povedal v intervjuju za avstrijski tednik News. Dramo je opisal še kot "dolgo, epsko igro, način 'pripravljanja na nesmrtnost', skorajda koroški epos."

Zgodbe o partizanih na avstrijskem Koroškem se je Handke lotil s prepričanjem, da je lahko poučna za ves svet. Pasivni odpor proti nacizmu je bilomed koroškimi Slovenci čutiti že od leta 1938, aktivni odpor pa od jeseni naslednjega leta. Odporniško gibanje na Koroškem je bilo tudi edino na ozemlju samega nemškega rajha. Nanj se je Avstrija sklicevala pri mirovnih pogajanjih po koncu vojne in prav zato ji je uspelo dobiti status prve žrtve fašizma. Sklicevanje na ta odpor pa ji je koristilo tudi pri vzpostavitvi demokratične države.