Vita Mavrič išče umetnike, ki jih preprosto ne smemo pozabiti. Najprej se je spomnila Franeta Milčinskega - Ježka, tokrat je predstavo poklonila Bertoldu Brechtu. Foto: MGL
Vita Mavrič išče umetnike, ki jih preprosto ne smemo pozabiti. Najprej se je spomnila Franeta Milčinskega - Ježka, tokrat je predstavo poklonila Bertoldu Brechtu. Foto: MGL
Vita Mavrič: Hrepenenja
Vita Mavrič si je predstavo zamislila kot preplet gledališča, plesa in glasbe. Foto: MGL
Vita Mavrič se poklanja Brechtu

Na malem odru MGL-ja so namreč prvič v Sloveniji uprizorjen avtorski projekt Vite Mavrič z naslovom Hrepenenja. Mavričeva je koprodukcijo MGL-ja in Cafe Teatra oblikovala ob 50. obletnici Brechtove smrti, zamislila pa si jo je kot kolaž devetih songov skladatelja Kurta Weila. Vse pesmi, ki jih Mavričeva odpoje ob spremljavi plesne predstave Branka Potočana, obravnavajo temo hrepenenja, ki so ga v slovenskem jeziku ubesedili prevajalci Ervin Fritz, Niko Štritof, Marjan Strojan in Milan Dekleva.

Prvič v Brechtovem "brlogu"
Hrepenenje ni edina vodilna tema večera. Hrepenenje, ko ga obravnava moški, je namreč nujno tesno povezano s temo ženske. Predstava, ki jo je ekipa Vite Mavrič prvič predstavila v Brechtovi hiši v Berlinu, je tako zgodba o ženski, moških in ljubezni, podana v devetih "dejanjih".

Predstave Hrepenenje ne bi bilo brez pianista Jake Puciharja, ki Mavričevo spremlja na klavirju, "gostujočega" vokalista Janija Kovačiča, koreografinje Mojce Uršič in kostumografa Alana Hranitelja. Hraniteljevi kostumi pa pošteno zasijejo šele v svetlobi, ki jo je "sprogramiral" mojster luči Andrej Stražišar.

Pevka, ki sme stopiti tudi na gledališki oder
S projektom v MGL-ju se Vita Mavrič vrača na oder, na katerem smo jo prvič zasledili v vlogi igralke. To je bilo leta 1987, ko je Mavričeva nastopila v muzikalu U slovenačkim gorama. Čeprav prvenstveno pevka je Vita Mavrič tudi kasneje ostala del gledališke umetnosti, ki pa se je pod njenim "nadzorom" vedno znova spogledovala z glasbo. Med opaznimi projekti je bil zagotovo avtorski projekt Ne smejte se, umrl je klovn.

Predstavo je Mavričeva posvetila Franetu Milčinskemu - Ježku, zanjo pa je dobila tudi Župančičevo nagrado. Mavričevo z Ježkom povezuje tudi Ježkova nagrada za medijske dosežke, ki jo je prejela leta 2001. V zadnjih letih pa je Vita Mavrič ljubljansko in tudi širše slovensko kulturno življenje zaznamovala predvsem kot umetniška voditeljica Cafe Teatra.

Vita Mavrič se poklanja Brechtu