Oglas
Glasbo za opero Brata je na libreto Marka Selana napisal Alojz Ajdič Selan je v libreto prelil zgodbo o Tomažu in Blažu – upodobila sta ju Ivan Andres Arnšek in Matjaž Stopinšek -, ki se v vojni znajdeta na nasprotnih polih. Bratovska ljubezen pa tokrat ne zmaga, saj se opera konča z bratomorom in samomorom, materi obeh "junakov" pa se od žalosti omrači um.
Še ne zasuti gorboviNova slovenska opera v petih dejanjih je v času, ko v medijih skoraj vsak dan zasledimo bolj ali manj smiselne razprave o dogajanju ideoloških razprtijah, ki so preprečile enotnost slovenskega naroda v času druge svetovne vojne, še kako aktualna. Kot so zapisali na spletni strani ljubljanske opere, je osnovno sporočilo opere spoznanje, "da ljudje ne moremo vplivati na lastna dejanja, temveč da smo prepuščeni dogodkom, ki nas nosijo s seboj".
Razumljivo tudi tujcem?
Po mnenju režiserja Vinka Möderndorferja pa opera presega tragedijo konkretnih zgodovinskih okoliščin. Brata namreč prinašata tudi že stoletja aktualno temo Kajna in Abela, zato bi produkcija utegnila biti zanimiva tudi za tuje ljubitelje opere. Möderndorferju sta sporočilo opere na oder pomagala prenesti scenograf Marko Japelj in kostumografka Alenka Bart.
Mater je upodobila altistka Mirijam Kalin, na oder pa so stopili tudi Simona Raffanelli Krajnc, Ariana Debeljak, Edvard Strah, Andrej Debevec, Juan Vasle, Matej Vovk in Zdravko Perger. Mračno in žalostno vzdušje je pomagal graditi tudi zbor. Nad njim in nad orkestrom je bedel dirigent Pierre – Dominique Ponnelle.
Praznik s slovensko besedo in glasbo
Čeprav v javnih občilih najbolj odmevajo spektakularne postavitve znamenitih opernih klasik, pa so v ljubljanski operi na zadnjo letošnjo novost še posebej ponosni. Uprizarjanje del slovenskih avtorjev je namreč vedno nekaj posebnega. To navdušenje najbolje ilustrirajo besede ravnatelja ljubljanske operne hiše Boruta Smrekarja, ki meni, da je postavitev slovenskega dela "nedvomno praznik, saj sodi uprizarjanje domačih del med temeljne točke našega poslanstva". Še posebej praznično pa je v operi tudi zato, ker se zaradi zahtevnosti projekta domači skladatelji le redko odločajo za ustvarjanje novih oper.
Tolkala za izvirnost
Skladatelj Alojz Ajdič se je rodil leta 1939 v Fojnici pri Sarajevu, iz klarineta in kompozicije pa je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot komponist najpogosteje stopa po polju orkestralne glasbe, tuje pa mu ni niti ustvarjanje zborovske, komorne in scenske glasbe. Z opero Brata se je prvič podal v svet opere. Poti pa ni opravil zelo hitro. Tematika Bratov Ajdiča namreč ni takoj navdušila in šele po večkratnem prebiranju libreta je spoznal duhovno in vsebinsko bogastvo besedila. Pri pisanju partiture ga je vodila predvsem želja, biti samosvoj, kar mu je predvsem z uporabo velikega števila tolkal tudi uspelo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje