V Milanu junak Candide ne bo dobil priložnosti za srečanje s petimi najpomembnejšimi svetovnimi potiki zadnjih let. Foto:
V Milanu junak Candide ne bo dobil priložnosti za srečanje s petimi najpomembnejšimi svetovnimi potiki zadnjih let. Foto:
Robert Carsen

Po nekaj mesecih zapletov zaradi produkcije Idomeneo v berlinski Državni operi so težave nastopile tudi v milanski Scali. Vodstvo je opero Candide, v kateri se pojavijo politiki najvišjega ranga, tudi pijani Silvio Berlusconi, odpovedalo. Opera z glasbo Leonarda Bernsteina povzema Voltairovo besedilo Kandid ali optimizem, a v operi Kandid ne sreča petih kraljev, ampak pet sodobnih politikov. V Scali so zanikali namigovanja o cenzuri; odpoved naj bi bila posledica neubogljivosti režiserja Roberta Carsena, ki ni želel nekoliko prirediti satiričnega dela predstave. Natančneje, iz predstave ni želel izločiti triminutnega plesa politikov na napihljivih blazinah, ki plavajo na z nafto onesnaženem morju.

Brez strahu pred morebitno britansko gonjo proti predstavi
Utemeljitev Scalinega vodstva je kaj zanimiva, saj pristop kanadskega režiserja doslej ni zmotil še nikogar. Ravno sedaj opero uprizarjajo v Parizu, prestolnici države, do voditelja katere predstava prav tako ni preveč prijazna. V koprodukciji milanske Scale in angleške narodne opere (English National Opera) poleg Silvia Berlusconija in Jacquesa Chiraca nastopajo še George Bush, Vladimir Putin in Tony Blair. Če se samo pomislimo na zares ostro satiro, po katerih slovijo britanski komiki, lahko verjetno že vnaprej zatrdimo, da se režiser Robert Carsen naslednje leto, ko bo predstava prispela na londonski oder, ne bo znašel v podobnem položaju, kot je ta, v katerega ga je pahnilo vodstvo milanske Scale.

Spomin na blazna petdeseta
Bernsteinova opera - pravzaprav je bil muzikal - je nastala kot odziv na "blazno" ameriško politično sceno v petdesetih. Produkcija je bila namreč zasnovana kot subtilna kritika "lova na komunistične čarovnice", ki ga je vodil fanatični preganjalec levičarjev (in njihovih podpornikov" senator McCarthy. Robert Carsen je izvirno odrsko delo nekoliko priredil, svoj poseg pa je utemeljil z besedami, da skuša s predstavo izpostaviti "izgubo ameriške nedolžnosti". Ta pa je posledica nespametne ameriške mednarodne politike, v kateri "radoživo" sodelujejo tudi drugi prominentni svetovni voditelji.