Plesalce, pevce in godce Akademske folklorne skupine France Marolt (ŠOU v Ljubljani) je ob praznovanju častitljive 60-letnice, ki so jo obeležili s slavnostnim koncertom Razkrita govorica plesa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sprejela polna dvorana. Sodeč po odzivih občinstva, ki je nastopajoče vseskozi nagrajevalo z aplavzi, vzklikanjem in žvižgi, so najbrž tudi marsikoga pod odrom zasrbele pete. Nastop AFS France Marolt, ki je bil tokrat nekoliko drugačen kot po navadi, je dokazal, da lahko slovenski ljudski ples in glasba, čeprav oblečena v bolj sodobno preobleko, vseeno zaživita v vsej čarobnosti preteklega časa.

Razkrita govorica plesa
Mirko Ramovš, dolgoletni umetniški vodja skupine, si je tokratni jubilejni koncert, katerega častni pokrovitelj je slovenski predsednik Danilo Türk, zamislil malo drugače. Če so skušali v preteklosti vselej predstaviti tudi okoliščine, v katerih je ples živel v različnih slovenskih pokrajinah (med drugim tudi z nošami in koreografsko postavitvijo), je bil tokratni nastop - kar nakazuje že njegov naslov Razkrita govorica plesa - posvečen izključno plesu in njegovi gibni govorici. Skrbno izbrani plesi, za katere bi lahko dejali, da predstavljajo antologijo slovenskega ljudskega plesa, pa so gledalce na zanimiv način popeljali skozi zgodovino ljudske plesne kulture pri nas.

Od "puštertanca" in polke do valčka
Pester plesni, pevski in glasbeni program je predstavil, kako so se mladenke in mladci včasih "sukali" na plesišču. In ker je bil ljudski ples vedno povezani z različnimi navadami, najpogosteje svatbenimi, ali s kmečkimi opravili, različni plesi hkrati ponujajo vpogled v navade naših prednikov. Nekateri plesi so bili tako namenjeni le parom, drugi so bili skupinski, tretje pa so izvajali ob petju ter glasbeni spremljavi alpskega in tamburaškega orkestra. V plesni igri z izbiranjem, znani kot "puštertanc", ki je bila obvezen del svatb, tisti, ki izbira, pred soplesalca vrže blazino, nato pa oba poklekneta nanjo, se poljubita in skupaj zaplešeta. Živahni prekmurski ples čindara je namenjen utrujenim in zaspanim svatom, štajeriš pa mladim zaljubljencem, ki se opogumljajo k snubitvi. Nekateri plesi so prikazovali določene poklice, kot na primer "šuštarskega", medtem ko pri plesu tkalečka fantje predevajo robce iz ene roke v drugo pod dvignjenimi koleni, s čimer posnemajo tkanje.

Zanimiva so tudi različna kola, ki so jih pri nas plesali v Beli krajini. Na nastopu so zaplesali Lepo Anko, Hruške, jabuke, slive, Pobelelo pole in druge, umanjkal pa ni niti valček, ki so ga najprej plesali v mestih, in seveda še danes priljubljene polke, med katerimi je izstopala brcpolka, pri kateri morajo plesalci pokazati kar nekaj spretnosti, saj morajo v zraku skupaj udariti s petami. Kot je bilo razvidno še iz nekaterih drugih plesov, so morali mladi fantje pogosto pokazati svoje spretnosti. Pri gorenjskem svatbenem plesu v troje mora fant z majoliko, napolnjeno z vinom, na glavi, plesati z dvema dekletoma, najbrž pa ni treba dodatno opisovati, kaj zahteva od njih štajeriš s premetom.

Snovalci jubilejnega koncerta
Pri zasnovi programa jubilejnega koncerta so sodelovali umetniški vodja skupine etnokoreolog Mirko Ramovš, ki je med drugim tudi koreograf plesnih priredb, medtem ko so glasbene priredbe delo več avtorjev od Tončke Marolt, Julijana Strajnarja, Draga Kuneja do Uroša Kreka in Domna Marinčiča. Sodobne kostume sta ustvarili Špela Pogačnik in Barbara Hvala, pod scenografijo pa se podpisujeta Nanja Bertok Dragič in Vasja Semolič.

Skrb za ohranjanje ljudskega izročila
Akademska folklorna skupina France Marolt je nastala iz strokovne folklorne skupine, ki jo je ustanovil utemeljitelj slovenske etnomuzikologije in ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta France Marolt, ki je bil idejni vodja skupine, medtem ko je glasbeno vodstvo zaupal ženi Tončki, plesno pa etnokoreologinji Mariji Šuštar. Leta 1965 jo je na tem položaju zamenjal etnokoreolog Mirko Ramovš, ki je izpopolnil in preoblikoval program skupine, ne da bi pri tem zašel z začrtane poti.

Skupina, ki združuje ljubitelje ljudskega plesa, petja in godbe, ima 125 članov, od tega 93 plesalcev in 32 godbenikov. S svojimi nastopi pa uspešno predstavlja dediščino slovenskega ljudskega plesa tako doma kot v tujini. Gostovala je v vseh evropskih državah, pa tudi v Alžiriji, Izraelu, Združenih državah Amerike, Argentini, Mehiki, Južni Koreji in drugod. Plesalci so za svoje nastope v letih delovanja prejeli mnogo priznanj, med njimi tudi zlati častni znak Republike Slovenije.

K. S.