Predstava prikazuje Chagallovo odraščanje vse od najzgodnejših let skozi buren čas prve in druge svetovne vojne vse do njegove visoke starosti. Med drugim bo predstava spregovorila o njegovem judovskem poreklu in o vojnah, ki so ga zaznamovale, je povedal Peternelj.

Uprizoritev črpa iz življenja in ustvarjanja znamenitega belorusko-francoskega slikarja Marca Chagalla, ki je že pri 35 letih napisal avtobiografijo Moje življenje. Ta je v slovenskem prevodu Suzane Koncut izšla leta 2005 pri Študentski založbi.

Chagall je živel v razburljivem in umetnosti naklonjenem času. Menil je, da mora likovna umetnost tako kot knjige pripovedovati, gledalcem pa posredovati izkušnje, spomine in doživetja. Življenje je razumel kot cirkus. "Da bi preživel, moraš biti klovn, akrobat, glasbenik, slikar," so njegove besede povzeli v Mini teatru.

Poleg Šefa v predstavi igrajo še Liza Marija Grašič, Ravil Sultanov in Nataša Sultanova. Dramaturginja je bila Jana Pavlič, kostumografka, oblikovalka in scenografka pa Ljubica Čehovin - Suna.

Predstava je nastala v produkciji Društva za umetnost Avgus in koprodukciji Škuca, Mini teatra ter Zavoda Projekt Atol.

Neizmerna zakladnica Chagallove ikonografije
Ustvarjalce predstave, ki nastaja v prepletu gledališča in likovnosti, zanima predvsem raziskovanje odnosa med besedo, pripovedjo in barvo. Gledališka govorica uprizoritve se navdihuje v neizmerni zakladnici Chagallove ikonografije, v njegovem sanjskem, nadrealističnem svetu ter v erupciji njegovega ustvarjalnega opusa.

Chagall se je rodil v Ljosnu pri Vitebsku v Rusiji. Študiral je v Sankt Peterburgu. Med letoma 1910 in 1914 je živel v Parizu. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm in z njo vzbudil veliko pozornosti. Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, leta 1923 pa se je dokončno naselil v Parizu. Tam so ga navdihovale umetniške smeri 20. stoletja - fovizem, kubizem in ekspresionizem, po katerih je povzel posamezne elemente in jih vključil v svojo slikarsko govorico.

Julija 1941 se je pred nacisti umaknil v ZDA. Čeprav je bil daleč od vojnega dogajanja, se ga je vojna močno dotaknila. V New Yorku je naslikal vrsto slik, na katerih je upodobil razdejanje in strah. V Francijo se je vrnil leta 1949 in se naselil v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je živel do smrti. Po vrnitvi v Francijo se je posvetil tudi mozaiku, ustvaril je slikana okna za nekaj cerkva, med drugim za katedrali v Metzu in Reimsu.