Po več stoletjih zatiranja je kultura Majev končno zaščitena. Foto: EPA
Po več stoletjih zatiranja je kultura Majev končno zaščitena. Foto: EPA
Majevska piramida
Stavbarska dediščina Majev slovi po celem svetu, majveska dramska besedila pa so znana le peščici. Foto: EPA
Majevski kipec
Tudi oblast v Gvatemali se je zavedela velikega pomena majevske kulture za turistično promocijo Gvatemale. Foto: EPA

S podelitvijo naziva najstarejšemu ameriškemu gledališkemu delu - prvič so ga uprizorili okoli leta 1400 - je Unesco izpostavil pomen igre, ki je ni moglo uničiti niti načrtno špansko zatiranje indijanske kulture niti državljanska vojna v Gvatemali, med katero je umrlo okoli 200.000 Majev.



Tragedija jih je spodbudila
Po vojni so se razmere močno spremenile. Igralci, ki so jih med vojno preganjali huje kot čarovnice v srednjem veku, so se čez noč spremenili v junake, ki ohranjajo bogato kulturno dediščino Gvatemale. Vlada od leta 1996 celo finančno podpira uprizarjanje drame, ki je v okviru festivala v Rabinalu, nekdanji prestolnici enega od majevskih kraljestev, na sporedu vsak januar. Med vojno so tudi najbolj vestni borci za ohranitev majevske dediščine za nekaj let pozabili na igro. Danes jo izvajajo še bolj zagreto kot pred vojno, ki je dokazala, da lahko tudi danes še pride do načrtnega uničevanja starodavnih kultur.

Ravno zaradi številnih tragedij, ki so v zadnjih stoletjih prizadele Maje, igralci dramo vsako leta znova posvetijo svojim prednikom. Organizator predstave Jose Leon Coloch tako pravi, da se igralci bolj kot za občinstvo trudijo za umrle, katerih duhovi še vedno spremljajo dogajanje na tem svetu. Igra je tako predvsem poklon prednikom, ritual oziroma verski obred, kot je Rabonal ači označila Sariah Acevedo, ki je sodelovala pri pripravi vloge, s katero je Gvatemala Unescu predlagala sprejem igre v korpus ustne in nedotakljive dediščine človeštva.

V cunje oviti igralci
Drugače od sodobnih igralcev, ki se trudijo razločno izgovarjati prav vsak zlog scenarija, so glasovi nastopajočih v igri Rabinal ači zadušeni. Njihovi glasovi namreč potujejo skozi več plasti blaga in skozi maske, ki pokrivajo njihove obraze. Momljanje igralcev spremljajo zvoki cimbal in bobnov. Besedilo se je več stoletij ohranjalo zgolj v ustni obliki, prvi zapis je nastal šele v 19. stoletju. Čeprav se je besedilo skozi stoletja zagotovo vsaj malo spremenilo, je jedro igre - boj med majevskimi kraljestvi - ostalo nespremenjeno.