Par v igri Prah živi na robu družbe, tako v ekonomskem kot tudi v socialnem smislu. Ko v njuno življenje zaide dobitni listek, se jima nemudoma odpre obzorje želja in sanj, pa tudi skrbi in paranoje. Vendar pa ju svoboda izbire ne pripelje bliže sreči, je v dramski list o igri Prah zapisala dramaturginja predstave Eva Kraševec. Foto: Drama / Peter Uhan
Par v igri Prah živi na robu družbe, tako v ekonomskem kot tudi v socialnem smislu. Ko v njuno življenje zaide dobitni listek, se jima nemudoma odpre obzorje želja in sanj, pa tudi skrbi in paranoje. Vendar pa ju svoboda izbire ne pripelje bliže sreči, je v dramski list o igri Prah zapisala dramaturginja predstave Eva Kraševec. Foto: Drama / Peter Uhan
Prah
Valter Dragan je lik moškega označil kot "tranzicijskega luzerja" in še podkrepil misel režiserja, da je zgodba v Prahu lahko zgodba, ki se dogaja kjerkoli na svetu. Temelji so isti, poganja nas kapitalizem, le sanje imamo druge. To so ljudje, ki se bojijo za svoj prostor in svojo osebno srečo. Foto: Drama / Peter Uhan

Igra madžarskega dramatika in prozaista Györgyja Spiroja, ki so jo bodo premierno uprizorili na odru Drame, je polna črnega humorja, smešnih in absurdnih preobratov, ki kažejo, da zavoženega življenja ni tako lahko popraviti.

Pobeg v igre na srečo
Zakonski par, ki ga igrata Maja Sever in Valter Dragan, se v igri Prah iz leta 2005 spopada s številnimi tegobami prehoda iz skromnih socialističnih razmer v krut čas kapitalizma in kriz, ki ga spremljajo. Po besedah igralca Valterja Dragana je moški lik tipičen primer "tranzicijskega luzerja", vendar je v trenutni situaciji v Sloveniji in po svetu "revolucija že v igri, ne glede na to, koliko si zatiskamo oči".

Ko mož izve, da je na loteriji zadel 6 milijonov evrov, si začnejo slediti različne faze seznanjanja z veselo novico: od evforičnih načrtov, kaj vse bosta zakonca storila z denarjem, do strahu, kaj vse se jima utegne zgoditi, ko bodo drugi videli, da sta bogata. Režiser Vinko Möderndorfer je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da se mu zdi igra zelo aktualna, se ljudje v družbeni in politični krizi pogosteje zatekajo k igram na srečo, in tako "v obupu posegajo v svojo usodo". Kot sporoča Spirojeva igra, denar ničesar ne spremeni, na dan pa izbruhnejo dolga leta zatajevani občutki.

V Budimpešti prepovedani Spiro
Dramo je prevedla Maja Likar, Branko Hojnik pa je ustvaril uokvirjeno sceno pod močno lučjo, ki po Möderndorferjevih besedah daje vtis pogleda skozi mikroskop. Kostumografinja predstave je Barbara Stupica, skladatelj Bojan Jurčevič Jurki, oblikovalec luči pa Milan Podlogar.

György Spiro je imel zaradi svojega pisanja večkrat nevšečnosti z oblastmi. Zadnji incident se je zgodil pred kratkim, ko sta župan Budimpešte in programski vodja Novega gledališča na tamkajšnjem odru onemogočila uprizarjanje njegovih dram, ker je judovskega porekla. Pisati je začel že pri šestnajstih, več let je bil zaposlen kot dramaturg, sicer pa deluje izjemno večstransko – kot novinar, esejist, kritik, profesor in pisatelj, je še povedala dramaturginja uprizoritve Eva Kraševec.