Oglas
Caroline Flint se temu seveda lahko izogne, če bo sklenila, da v gledališčih zakon o prepovedi kajenja na javnih prostorih v Britaniji ne bo veljal. Gledališke režiserje je namreč povsem ogorčila možnost, da od zdaj prizorov kajenja, ki so jih v svoja dela vključili dramatiki, ne bodo več smeli uprizarjati drugače kot s simulacijo kajenja.
Iztikanje oči pač ne more škodovati
Zdaj pa skuša ministrstvo za zdravje Britance prepričati, da lahko kajenje na odru na osebnostni razvoj mladih vpliva slabše kot na primer prizor iz Shakespearovega Kralja Leara, v katerem grofu iz Gloucestra iztaknejo oči. Seveda mu jih ne iztaknejo zares, a tak prizor bi utegnil kaj slabo vplivati na mladostnike, ki se že sicer radi zatekajo k nasilju.
Nekaj dimov bodo morda le lahko potegnili
Iz "tabora" Caroline Flint je sicer prišla informacija, da ministrica in njeni svetovalci razmišljajo samo o "mili" prepovedi kajenja na odru. Tako naj bi ustanovili neko skupino, ki bi presodila, ali je kajenje eden izmed ključnih sestavnih delov drame, izpustitev katerega bi osiromašila zgodbo in jo morda celo naredila nerazumljivo. Ti "strokovnjaki za dramsko kajenje" se bodo tako morali ubadati z vprašanji, kot so: zakaj vendar je Henrik Ibsen skoraj vsem svojim moškim likom pripisal zasvojenost z nikotinom in ali Ibsenov naturalizem obstane, tudi če možakom iz ust izvlečemo pipe in cigarete.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje