Vanje ga je uvajal kontrabasist in tubist Manč Kovačič, kako jima je uspelo, pa je bilo mogoče prvič preveriti v Narodnem domu v Mariboru na ogled premiera predstave Patricka Sueskinda Kontrabas. Glavni motiv v njej je človek, večno nezadovoljen s svetom in samim seboj. Maroševič je sam poskrbel tudi za kostumografijo in scenografijo, medtem ko je koreografijo prevzela Tatjana Brozič, spopadanje s prevodom pa Marija Klun.

Glasbeniki celo trpijo v kontrapunktu
Maroševič je prepričan, da je prav glasbena umetnost tista, ki se najmočneje dotakne naše zavesti, razuma in čustev, zato je bil zanj izziv, da se je kot dramski igralec z njo soočil odkrito, boleče in iskreno, še toliko večji. "Upodobiti glasbeno dušo, ki živi v disharmoniji z zvočnimi harmonijami, razmišlja v kànonu in celo trpi v kontrapunktu življenja … To ni lahko," je o predstavi, ki združuje vse omenjene elemente, zapisal Maroševič.

Igralcu je glasbeni podvig uspel
Predstave se ne bi upal lotiti brez Manča Kovačiča, ki ga je vodil skozi pasti, s katerimi se srečujejo kontrabasisti. Mentor je kot največjo oviro, ki jo morajo učenci kontrabasa premostiti, navedel razumevanje glasbenika, še posebej pa anatomije inštrumenta, kar naj bi Maroševiču popolnoma uspelo, je dejal Kovačič, tudi avtor osvetljave v predstavi, ki bo spet na ogled 3. in 4. aprila v Narodnem domu.

Avtor, ki je zmešal Parfum
Bralci po svetu avtorja Kontrabasa najbolj poznajo po romanu Parfum, po katerem se zdaj snema tudi film. Parfum je izšel leta 1985, pet let prej pa je Sueskind napisal Kontrabas, ki je bil leta 1981 uprizorjen v Münchnu in takoj dosegel mednarodni uspeh. Med njegova dela spadata tudi Zgodba o g. Poletju in Golob, ki je najprej izšel kot novela, ki so jo v Londonu nato prenesli na oder.