Katharina Wagner, katere prvo bayreuthsko produkcijo, so kritiki lani skoraj raztrgali, ni izgubila veselja z režiranjem opernih del svojega slovitega pradeda. Sedem let ima zdaj na voljo, da dodobra preuštudira opero, ki uvaja pozno ustvarjalno obdobje Richarda Wagnerja. Opera Tristan in Izolda sicer ni tako znana kot veličastno Wagnerjevo delo tetralogija Nibelunški prstan, pa kljub temu velja za glasbeno vplivnejše.

Ravno Tristan in Izolda naj bi izredno vplivala na glasbeno ustvarjalnost v zahodni Evropi, posebej na delo Gustava Mahlerja, Richarda Straussa, Karola Szymanowskega, Albana Berga in Arnolda Schoenberga. Ta opera namreč predstavlja odmik od konvencionalne harmonije in tonalnosti k atonalnemu modernističnemu načinu. Navdih za opero Tristan in Izolda je Wagner dobil v filozofiji Arthurja Schopenhauerja in njegovi ideji nujnosti odpovedi vsem željam ter v svoji lastni romanci s pesnico Mathildo Wesendonck.

Bayreuthski novosti leta 2010 in 2011
Ob napovedi nove Katharinine produkcije so iz Bayreutha sporočili še nekaj podrobnosti o programski usmeritvi naslednjih let. Mecenska družba prijatelji Bayreutha tako za naslednje leto ne napoveduje nobene novosti, leta 2010 pa naj bi na bayreuthski oder prišla nova postavitev opere Lohengrin, in sicer v režiji Hansa Neeuenfelsa, leto pozneje pa bo novost Tanhhäuser v viziji Sebastiana Baumgartna.