Ljubljanska Hala Tivoli je gostila baletnike Ruskega carskega baleta, ki so odplesali še danes enega najbolj priljubljenih baletov, Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. V glavnih vlogah sta zaplesala Ana Ivanova in Kirill Radiv, med baletniki, ki se ustavljajo v Ljubljani, pa je veliko takih, ki plešejo v vodilnih operno-baletnih hišah po svetu.

Premiera leta 1877 v Moskvi
Glasbo za Labodje jezero je ruski skladatelj Peter Iljič Čajkovski (1840-1893) napisal med letoma 1875 in 1876. S svojo nadarjenostjo in s slogom komponiranja je najuspešnejšemu baletu vseh časov dodal prav poseben pečat. Balet so premierno postavili na oder v Bolšoj Teatru leta 1877, kjer je nato kot redni repertoar gostoval kar sedem let. Krstna postavitev baleta, ki je postopoma nastal iz miniaturnega otroškega baleta, se ni končala z uspehom, saj izvajalci niso bili dorasli svoji nalogi. Tri mesece po smrti Čajkovskega je Lev Ivanov naredil novo koreografijo za drugo dejanje, ki so ga uprizorili na nekem slavnostnem večeru.

Zmagoslavje v Sankt Peterburgu
Šele leta 1895 pa je Labodje jezero dočakalo izvedbo, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Postavitev Labodjega jezera v Sankt Peterburgu sta koreografirala Lev Ivanov in Marius Petipa, ki sta poudarila razdvojenost glavne junakinje predstave. Odette, krhko in pasivno dekle, strto pod težo svoje nesrečne usode, pooseblja sveto, samozavestna in nevarna femme fatale Odile pa posvetno ljubezen.

Odette in Odile sta beli in črni labod
Glavna vloga v Labodjem jezeru je ena najzahtevnejših ženskih baletnih vlog, saj se Odette in Odile, beli in črni labod, ki sta podobi ene in iste ženske, predstavljata z različnima značajema in različnima plesnima tehnikama. Zahtevna je tudi vloga drugega glavnega protagonista baleta, princa Siegfrieda. Labodje jezero se začne prav s praznovanjem njegovega rojstnega dne, kjer bi si moral mladi princ izbrati nevesto. Ker pa Siegfried ljubezni še ne pozna, se s prijatelji raje odpravi na lov.

Bo Siegfried držal obljubo?
Pot jih popelje mimo skrivnostnega jezera, na katerem se zvečer prikaže jata labodov. Vodi jih princesa Odette, ki jo je zlobni čarovnik von Rothbart začaral v laboda, le ponoči pa dobi nazaj svojo podobo. Čarovnikov urok bo lahko prelomil le nekdo, ki bo Odette srčno ljubil. Princ Siegfried se zaljubi vanjo, ji obljubi zvestobo in pomoč, a proti jutru, ko Odette spet postane labod, se ločita. Naslednji dan princ spozna veliko tujih princes, in ko se prikaže Odette zelo podobna Odile, je prepričan, da je prišla njegova izvoljenka. Obljubi ji poroko, a takrat pride tudi prevarana Odette in mu očita, da je prelomil obljubo večne zvestobe. Od tu naprej sledi več mogočih nadaljevanj, od romantične do tragične različice konca.