Čeprav napisana kot radijska igra, je Norčevanje teme v preteklih dveh sezonah v nemško govorečem prostoru doživela že osem gledaliških uprizoritev, letos pa bila uvrščena med deset najboljših besedil nemškega gledališkega festivala Theatertreffen ter v Mülheimu nominirana za nagrado za najboljšo dramo leta 2015. Sam avtor je k igri z duhovitim pripisom, da je za morebitno uprizoritev na odru potrebna obsežna transformacija, gledališkim ustvarjalcem celo izrecno priporočil spremembe v dramaturgiji, črtanje, vstavljanje tujih besedil in podobno.

Sodelovanje AGRFT-ja in SMG-ja
Lotzevo delo smo v slovenskem gledališkem prostoru sicer spoznali lani, ko so v Mali drami uprizorili Nekaj sporočil za vesolje. Njegovega Norčevanja teme se je lotil Tin Grabnar; režija bo njegova diplomska naloga na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), enako velja za igralko Klaro Kastelec, predstava pa je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in AGRFT. Kot je povedal prodekan na AGRFT-ju Tomaž Gubenšek, so sodelovanje s SMG-jem s tokratno predstavo dvignili na višjo raven, saj jo je gledališče uvrstilo v svoj redni program, kar pomeni, da jo je vzelo za svoje. Običajno gledališča poleg prostorske in tehnične podpore diplomskim oz. magistrskim predstavam ponudijo le datum za premiero in dve ponovitvi.

Besedilo temelji na romanu Josepha Conrada Srce teme in filmu Francisa Forda Coppole Apokalipsa zdaj. Zgodba je filmska, kar še dodatno oteži gledališko priredbo, vendar to po Grabnarjevih besedah očitno ni motilo nemških režiserjev, saj je delo doživelo kar osem gledaliških postavitev in le dve radijski igri.

Noro potovanje po fiktivnem afganistanskem deževnem gozdu
V ospredju zgodbe sta popotnika oz. vojaka, ki dobita nalogo, da morata v osrčju fiktivnega afganistanskega deževnega gozda likvidirati ponorelega oficirja. Na svojem norem potovanju v središče teme srečujeta čudaške ljudi s še bolj čudaškimi zgodbami. Vsebinsko delo prinaša konglomerat norosti današnjega sveta z vsemi bizarnostmi in paradoksi vred, pri čemer Lotz združuje tako politično kot osebno raven, je še povedal režiser.

Po besedah dramaturginje Nine Šorak delo kaže na odnos današnjega kolonializma in brezobzirni boj med državami, izpostavljene pa so tudi resnične misije, kot so bile modre čelade in misije Nata.

Za prevod besedila je poskrbela Urška Brodar, ki je lani prevedla že omenjeno dramo Nekaj sporočil za vesolje. Po njenih besedah je Lotz izjemno zanimiv avtor, saj je do nedavnega sprožal zelo različne odzive – medtem ko so ga eni označevali za genija, so ga drugi imeli za navadnega bleferja. V zadnjem obdobju pa je začel pobirati nominacije in nagrade.

V predstavi poleg Kastelčeve igrajo Daša Doberšek, Željko Hrs, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Stane Tomazin in Nika Rozman k. g. Kot asistent režije je nastopil Marko Mlačnik, scenografka je Adriana Furlan, kostumografka Sara Smrajc Žnidaršič, zvok je ustvaril Tomaž Grom, svetovalka za glas je Irena Tomažin.