Oglas
Velikopoteznost glasbeno-gledališkega spektakla Bakhantke, katerega režijo je pogumno prevzel Vito Taufer, izkazuje tudi število sodelujočih pri projektu. Predstava z glasbo Saše Lošića, ki so jo krstili v Trstu, je koprodukcija SSG-ja Trst in SNG-ja Nova Gorica, sodeluje pa tudi več uveljavljenih slovenskih pevk. Med njimi je tudi Helena Blagne, ki igral glavno vlogo kraljice Agave, ki se vdaja orgiastičnemu čaščenju boga Dioniza.
Helena Blagne ne sprejme vsakega vabilaRavno nastop Helene Blagne je v gledališko-pevski predstavi ena največjih posebnosti Bakhantk, saj je znano, da Blagnetova sprejema le povabila k zares posebnim in tudi zahtevnim projektom. Lik Helene Blagne je eden najbolj tragičnih v predstavi. Med razuzdanim plesom z drugimi častiteljicami boga Dioniza razkrinka moškega, ki se je vtihotapil na zabavo, namenjeno le ženskam. V norosti in ekstazi vsiljivcu odtrga glavo in šele kasneje spozna, da je bila žrtev njen sin in tebanski kralj Pentej, ki si je že dolgo prizadeval za izkoreninjenje divjaškega dionizičnega kulta.
Predstava, ki je zasnovana na drami antičnega grškega dramatika Evripida, je preplet arhaičnih in sodobnih vsebin. Glasba ima v uprizoritvi Vita Tauferja osrednjo vlogo, saj odgovarja na ključna vprašanja tega sveta. To je bilo tudi pojmovanje starih Grkov, ki so ravno zboru, ki komentira dogajanje na odru, namenili vlogo pojasnjevalca zakulisja in moralnega bistva predstave. Morala in čast sta bili namreč tisti prvini, ki ju je antična tragedija najbolj izpostavljala.
Združene moči dveh gledališč
Omenimo še druge pevke, ki jih je Tauferju uspelo pritegniti k predstavi. To so Lara Baruca, Ylenia Zobec, Mirjam Monica, Letitia Yebuah, Andreja Brlec in Cecilia Carvajal. Igralsko zasedbo pa dopolnjujejo člani goriškega in tržaškega gledališkega ansambla Primož Forte, Stojan Colja, Vojko Belšak, Ivo Barišič, Danijel Malalan, Radoš Bolčina, Alida Bevk, Ana Facchini, Teja Glažar, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon, Maja Poljanec in Dušanka Ristič.
Priprave na predstavo so bile dolge in naporne, saj Bakhantke zahtevajo izredne igralske, plesne in pevske sposobnosti. Veliko znanja in iznajdljivosti pa so morali pokazati tudi drugi Tauferjevi sodelavci. Evripidovo dramo, ki sta jo v slovenščino prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar, je na oder pomagala spraviti strokovnjakinja za staro grščino Mojca Cajnko. Igralci se na odru gibljejo po korakih, ki jim jih je zapovedal koreograf Matjaž Farič, pri tem pa nosijo oblačila Sama Lapajneta, ki je oblikoval tudi sceno, pomagala mu je Barbara Tavčar.
Mrtva Evripidova dramatika je čudežno oživela
Bakhantke so eno najbolj znamenitih antičnih dramskih besedil, ki pa svojemu avtorju ni prinesla večjega slovesa. Vsaj v času njegovega življenja ne. Evripid, ki je živel med letoma 480 in 406 pred našim štetjem, je menda napisal kar 92 dram, od katerih jih 78 štejejo za njegova pristna besedila. Kako zelo so se o svojem sodobniku motili stari Grki dokazuje tudi zgrešena sodba Aristofana: "Moje pesništvo ni umrlo z menoj, z Evripidom pa je umrlo njegovo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje