Predstava v priredbi in režiji Barbare Pie Jenič po motivih istoimenskega romana Aldousa Huxleyja bo krstno uprizorjena drevi na Malem odru ljubljanske Drame. Ustvarjalci predstave so postavili neke vrste hibrid med odrsko uprizoritvijo in senzorialnim gledališčem. Na odru bosta dva igralca, drugi se pojavljajo v videih in hologramu.

Neposredna, organska interakcija z gledalci
Režiserka je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da Huxleyjev svet ponuja veliko iztočnic, ki jih je mogoče uporabiti v senzorialnem gledališču. S senzorialnimi metodami potopitve skuša v predstavi Krasni novi svet vzpostaviti neposredno, organsko interakcijo z gledalci, v največji izziv pa ji je bilo oplajati oder s temi elementi.

Teme, ki zaznamujejo sodobni svet, v katerem živimo, jo prav tako zelo privlačijo, je še povedala režiserka. Med drugim tudi to, kako znanstveni napredek v času informacijske dobe, ki nas zalaga s podatki, vpliva na družinske odnose. V dnevnih sobah že dolgo ni več kaminov, nadomestili so jih televizorji in računalniki.

Premiki od nastanka romana do danes
Kot meni ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor, si Huxley okoli leta 1930, v času nastanka svojega slavnega distopičnega romana, še ni predstavljal, kaj bo nastalo iz zgodnjih znanstvenih raziskav vplivanja na človeka in okolje. "V svetu, za katerega ne verjamem, da ga še obvladamo, svet je začel obvladovati nas." S temi besedami je Samobor spomnil še, da živimo v času, ki ga zaznamujejo razprave o umetni inteligenci in poseganju v genske strukture, razmahu podatkov na spletu in njihova zloraba ter o računalniških programih, ki začenjajo urejati svet.

Večina likov navzoča zgolj virtualno
Dramaturginja predstave Eva Kraševec pa je v gledališkem listu zapisala: "Uprizoritev sledi Huxleyjevi viziji prihodnosti iz Krasnega novega sveta, a jo posodablja in kontekstualizira glede na stanje tehnološkega napredka v današnji družbi in predvidevanja glede prihodnosti. Zato večina dramskih oseb nastopa zgolj virtualno in vstopa v igralni prostor prek zaslona oziroma holograma. Kloniranje poteka po novejših metodah in predvidevamo lahko, da bo v prihodnosti še veliko učinkovitejše kakor po Huxleyjevih predvidevanjih."

Univerzalno vprašanje bistva človeka
Igralca Nik Škrlec in Petra Govc sta v predstavi postavljena v odnos sin in mati oziroma fant in dekle. Škrlec je Divjak John, v eni od vlog otrok dveh klonov, v drugi pa klon. Po besedah dramaturginje je eden od ključnih premikov v uprizoritvi, "da civiliziranemu svetu vlada umetna inteligenca, ki je zasužnjila ljudi". V takem času smo vsi na nov način postavljeni pred univerzalno vprašanje, kaj sploh je bistvo človeka, je dodal Škrlec. "To vprašanje je bilo ključno tudi pri ustvarjanju mojega lika, saj igram človeka v 'krasnem novem svetu'."

Režiserka se je na novinarski konferenci posebej zahvalila tehnični ekipi, ki je ogromno prispevala k predstavi, v kateri so bili poleg nje še oblikovalec zvoka Peter Penko, oblikovalec svetlobe in tudi scenograf Matej Filipčič, oblikovalka holograma Sara Sedevčič ter oblikovalca videa Gregor Mesec in Sandi Skok. V videoposnetkih nastopajo Aljaž Jovanović, Boris Mihalj, Uroš Fürst in Rok Vihar, kot hologram se v predstavi pojavi Tadej Toš.

Avtorska predstava Krasni novi svet, ki je nastala v koprodukciji Senzoriuma ter v sodelovanju z Umetniškim društvom Osum in Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici, bo krstno uprizoritev doživela drevi ob 20. uri v Mali Drami.