Zato stavba, obnovljena z evropskimi sredstvi, ne more v polnejši meri zaživeti. Obstoječi ekipi zaposlenih namreč zmanjkuje moči že za redni program.

Po besedah direktorice Katarine Klančnik Kocutar je LGM kadrovsko podhranjen že vse od ustanovitve leta 1973 in pozneje se ta težava ni nikoli rešila. "To se vleče že leta. Glede na obseg programa število novih uprizoritev in ponovitev ter vsega drugega, kar se dogaja v naši hiši, smo v primerjavi z drugimi gledališči kadrovsko podhranjeni," je pojasnila.

Evropski normativi so jim pomagali
Nekoliko se je stanje izboljšalo po selitvi v nove prostore na Lentu, ko je bilo zaradi obvez do Evropske unije, ki je prispevala sredstva za obnovo, obvezno nekoliko povečati finančne prilive. "Takrat se je financiranje povečalo, vendar ne dovolj, kot bi se po nekih normalnih gledaliških standardih pričakovalo," je povedala direktorica.

Že ena bolniška povzroči resne težave
Kako "na tesno" je načrtovana ekipa, se je pokazalo ob pripravi najnovejše predstave Svetloba, ko se je eden od mojstrov v lutkovni delavnici poškodoval in je sledila daljša bolniška odsotnost. "To gledališče je podhranjeno, tako po finančni kot človeški plati. To gledališče bo propadlo, če mesto Maribor in ministrstvo za kulturo ne bosta dojela, da je ta investicija mrtev kamen, če ne bo dovolj sredstev za kakovosten program," je bil ogorčen režiser Marko Bulc.

Ministrstvo in občina si podajata odgovornost
Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da bi za dodatna sredstva morala poskrbeti občina. "Iz dokumentov in pogodb, povezanih z obnovo prostorov minoritskega samostana, je razvidno, da mora vse dodatne stroške, ki iz tega izvirajo, zagotoviti ustanovitelj, ki je bil edina pogodbena stranka in mora zato tudi dolgoročno izpolnjevati vse obveznosti iz pogodbe," pravijo.

Na občini jim vračajo žogico. "Delovanje LGM-ja je bilo do selitve v minoritski kompleks v celoti financirano iz proračuna ministrstva za kulturo. Ker to ni povečalo obsega sredstev za LGM v novih pogojih dela, je v letu 2010 Mestna občina Maribor začela sofinancirati delovanje LGM-ja, da je omogočila delovanje gledališča na novi lokaciji. Ministrstvo za kulturo tudi v naslednjih letih ni želelo prevzeti teh obveznosti, zato Mestna občina Maribor v primerjavi z drugimi občinami – ustanoviteljicami primerljivih gledališč, kot so LG Ljubljana, SMG Ljubljana, MG Ljubljana, SLG Celje, zagotavlja nesorazmerno visok delež sofinanciranja delovanja lutkovnega gledališča," pravijo na občini.

V LGM-ju imajo uradno sistemiziranih 40 delovnih mest, zaposlenih pa le 27 ljudi, od tega je osem igralcev, ki so stalno polno obremenjeni. Po besedah Katarine Klančnik Kocutar poskušajo primanjkljaj zapolnjevati z gostujočimi igralci, a nimajo dovolj denarja, da bi jih plačali. "Če bi imeli več igralcev, bi se lažje delale zasedbe, lahko bi imeli tudi vzporedne predstave. A primanjkuje tudi drugega osebja, ki podpira tudi druge vsebine, ki se dogajajo v hiši. Na vseh področjih bi več sodelavcev močno olajšalo naše delovanje in nam omogočilo polnejši program," je dejala.

Kljub vsemu impresivna produkcija
Kljub vsemu jim po njenih ocenah uspe veliko pokazati, saj odigrajo povprečno 370 predstav letno ter med drugim gostijo dva festivala. "Smo na robu tega, kar s temi kadri lahko izvajamo. Še vedno je število naših predstav impresivno, a že vsa leta gre to na račun ljudi in njihovega entuziazma," je dejala.