Ženska zmoti ustaljeni vsakdan. Foto: SNG Drama Ljubljana
Ženska zmoti ustaljeni vsakdan. Foto: SNG Drama Ljubljana
Ženska od prej

Tega vprašanja se je v drami Ženska od prej lotil sodobni nemški avtor Roland Schimmelpfennig. V ljubljanski Drami je tako mogoče ugotoviti, kaj se zgodi, ko se ženska po 24 letih vrne, da bi moškega opozorila na njegovo ljubezensko zaobljubo. S ponovno vzpostavljeno vezjo med preteklostjo in sedanjostjo so se ukvarjali igralci Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Polona Juh, Saša Tabakovič in Arna Hadžialjevič oziroma Medea Novak, ki jih je skozi igro popeljal slovaški režiser Martin Čičvak.

Evropski Woody Allen
Čičvak je kot odlike Schimmelpfennigovih del poudaril njegovo navidezno lahkotnost in igrivost, zaradi katerih je avtorja označil tudi kot evropskega Woodyja Allena. Martin Čičvak se tokrat ni prvič poglobil v Nemčeva dramska besedila. Z avtorjem se je seznanil že pri produkciji Arabske noči, ki jo je pripravil za Narodno gledališče v Bratislavi. Ravno Arabsko noč smo spoznali tudi že Slovenci. Na oder so jo postavili v novogoriškem gledališču, medtem ko so se za uprizoritev Schimmelpfennigovega dela Push up odločili v kranjskem Prešernovem gledališču.

Jezik, ki se prilagodi zgodbi
Roland Schimmelpfennig se je med vidna imena sodobne dramatike prebil v devetdesetih, do zdaj pa je napisal 16 dramskih besedil. Kot zadnja je ognjeni krst doživela drama Na Greifwaldski cesti, ki so jo letos januarja uprizorili v Deutsches Theatru v Berlinu. Gledališki poznavalci pogosto pohvalijo Schimmelpffenigov občutek za jezik. Dramatik pravzaprav vsakič znova "izumlja" jezik oziroma ga skuša prilagoditi vsebini svojega dela. Ves čas pisanja se namreč trudi pisati v jeziku, ki bi najbolje zvenel na gledališkem odru, torej v okolju, kjer mora drama blesteti.

Že večkrat povedana zgodba
Čičvak je poudaril še eno posebnost Schimmelpfennigovih dram, ki naj bi dokazovala, da avtor vedno dela z mislijo na dogajanje na odru. Schimmelpffenigove igre naj bi tako pogosto prinašale zanimivo, skoraj radikalno montažo, ki je sicer značilna predvsem za film. Pri Ženski od prej je nemški dramatik montažo nekoliko "omilil" in v ospredje potisnil zgodbo. Zgodbo o nekdanjih "bližnjih znancih", ki je bila v zgodovini zapisana in uprizorjena že neštetokrat.