Režiser Miha Golob se je poglobil v dramo latvijske avtorice Mare Zalita, ki so jo na slovenskih odrih uprizorili prvič sploh. Boninsegna in Boris Kerč se bosta vživela v nekdanja zakonca, ki svoje dneve preživljata med vživljanjem v mehiške nadaljevanke in podoživljanjem časov komunizma.

Besedilo, ki ga je Golob označil za "nekoliko beckettovsko", so na oder pomagali postaviti tudi scenografka in kostumografinja Barbara Kapelj, lektor Arko, oblikovalec luči Andrej Koležnik in celo avtorica sama, ki je prevajalki Alji Predan pomagala pri vprašanjih razmer v Latviji.

Za slovensko postavitev je "kriva" Alja Predan
Prav Predanova je tudi "odkrila" Zalitovo, saj je prav ona postala pozorna nanjo na enem izmed latvijskih gledaliških festivalov. Med najboljšimi tamkajšnjimi avtorji, ki so se predstavljali s svojimi novimi deli, je bila tudi avtorica Zemljiškega davka. Predanova je njeno dramo prevedla iz avtoriziranih prevodov v nemščino in angleščino, avtorica pa ji je svetovala pri nekaterih vprašanjih.

Zalitova je sicer predvsem pesnica, njeno bibliografijo pa sestavljajo tudi libreti za rockovske opere. Tokrat pa se je lotila postkomunističnih časov in ustvarila dramo, v kateri je po besedah umetniškega vodje MGL-ja Borisa Kobala mogoče najti tudi precej vzporednic s slovensko stvarnostjo.

Življenje brez vere in duše
"Zenta in Herman živita v veliki hiši v centru mesta. Njuno hermetično predvidljivo življenje ureja politika prek telefona in plavih kuvert in tako prevladuje nad vsemi nivoji njunega življenja in duha. Živita v kaosu, v katerem se rojevajo, delujejo in razgrajajo najnižje podrazumske sile, najbolj materialne, zlonosne in zaslepljene. Ostala sta brez vere. Izgubila sta dušo. Pozabila na luno. Živita iz dneva v dan," del vsebine tragikomedije povzemajo v MGL-ju.