Pod predstavo, ki so jo predstavili na odru Cankarjevega doma, se je podpisal Jan Lauwers, ki se predstavlja tudi kot režiser in scenograf. Zgodba, ki je nastala v produkciji Needcompany, se osredotoča na Axla in Thereso, ki v nesmiselni nesreči izgubita sina. Njune izjemne žalosti ne ozdravi nobena terapija, zato se Axel odločil zakorakati v morje.

Humor in ples proti strahovom družbe
Nadene si najboljšo obleko in se v svojo najljubšo restavracijo Prodajalna jastogov odpravi na zadnjega jastoga. Tam se natakar spotakne, jastog s paradižnikovo omako pa pristane na Axlovi beli obleki. Dogodek pokvari njegov skrbno načrtovani obred in življenje se mu v trenutku razleti pred očmi, Axel pa doživi val halucinacij, vrsto zgodb, ki so na meji med namišljenim in resničnim, komedijo in tragedijo, grotesknim in filozofsko refleksijo. Pred gledalcem se odvrti osebna tragedija človeka, ki jo v ozadju spremljajo ladje, polne beguncev, kriminalci, nezakoniti priseljenci, meje civilizacije in razprava o novem človeku.

Zavrtijo se niz bliskovitih dialogov in absurdne refleksije, ki poosebljajo 21. stoletje kot obdobje konfliktov in razpadanja, kot prostor iracionalnega strahu in neskončnega dolgočasja, kjer se iz obupa rodi objestnost. Najrazličnejšim družbenim vprašanjem in strahovom pa se zoperstavijo humor, ples in glasba. Zgodbo o Axlu in njegovi ženi Theresi spoznamo skozi pripoved Catherine, Axlove psihiatrinje, ki skuša kljub svoji vpletenosti v smrtonosni spirali, ki je posrkala Axla, vzpostaviti red.

Predstavo spremlja glasba Hansa Pettra Dahla in Maartena Seghersa, zgodbo pa na odru poustvarjajo Hans Petter, Grace Ellen Barkey, Tijen Lawton, Anneke Bonnem, Benoît Gob, Sir John Ernest Saint James, Inge Van Bruystegem, Julien Faure in Maarten Seghers.