V MGL-ju so igralci s sebe strgali maske. Foto: RTV SLO
V MGL-ju so igralci s sebe strgali maske. Foto: RTV SLO
Protagonista sta Radko Polič in Nataša Matjašec. Foto: RTV SLO
Sebastijan Horvat
Za režijo Müllerjevega dela je poskrbel Sebastijan Horvat. Foto: RTV SLO

V predstavi, ki jo je režiral Sebastijan Horvat, se na mali sceni predstavljata Nataša Matjašec (v vlogi markize de Merteuil) in Radko Polič (kot viskont de Valmont). Gre za parafrazo Laclosovega dela Nevarna razmerja, v kateri avtor v ospredje postavlja vprašanja čistega zla. Režiser dodaja, da se je posvetil predvsem vprašanju etike, pri čemer ga je zanimala končna katarzičnost, igralčeva in gledalčeva.

Delno improvizacijska predstava
Po besedah Radka Poliča je bistvo predstave trganje mask, dokler se ne pokaže pravi obraz, a ne viskontov, temveč Poličev. Ustvarjalci predstave so namreč po njegovem mnenju presegli konstrukt napisanih besed in se mestoma spustili v improvizacijo, ki ni (in ne bo) 'fiksirana'. Kvartet tako zanj predstavlja poligon za razkrivanje posameznega trenutka, ki ga živi. Druga premiera postavitve, ki se dogaja na sceni Petre Veber in v kostumografiji Belinde Škarica, bo sledila v soboto ob 20.00. Uprizoritev je nastala v produkciji neodvisnega gledališkega zavoda E. P. I. center in Mestnega gledališča ljubljanskega, za prevod Müllerjevega dela pa je poskrbel kar režiser sam.

Predstava z dvema igralcema
V predstavitvi Kvarteta, v katerem nastopata le markiza de Merteuil in vikont de Valmont, lahko preberemo, da sta protagonista "obsojena na radikalno in obsceno zapeljevanje, ki se ne more obdržati le na površini, ampak skuša vedno znova prodreti globlje, pod poželenje, predreti čutnost in razkriti in pregristi vse kože, kožice in povrhnjice, ki nas varujejo in nas v končni fazi slepijo, da smo moralna, sočutna in razumna bitja."

Heiner Müller je vzhodnonemški dramatik, pesnik, pisatelj in gledališki režiser, ki je za svoje delo leta 1959 prejel tudi nagrado Heinricha Manna. Po premieri predstave Preseljenka (leta 1961) pa so ga celo izključili iz društva pisateljev, vzhodnonemška vlada pa je od takrat stalno bedela nad njegovim delom. Tako so preprečili premiero predstave Izgradnja in prepovedali njegovo delo Mauser. V sedemdesetih in osemdesetih se je podpisal pod svoja najbolj znana dela, zaslovel je po vsej Evropi in se nato znova uveljavil tudi doma.