Razlog za tako razmišljanje je bila Županova Micka, ki so jo na Ptuju nekoliko priredili, dramatik Rokgre je igro na nekaj mestih razširil in jo oplemenitil v humornih pasažah, režiser Rene Maurin pa je igri dodal nekaj dramske napetosti. Vsi obiskovalci premiere so Linhartovo delo zanesljivo prepoznali. Uršo Vučak, Alenko Cilenšek, Braneta Šturbeja, Tomaža Gubenška, Tadeja Toša in Aljošo Ternovška je oblekel Andrej Gabron, scena za Micko pa je delo Petre Veber.

Izlet v svet starih vrednot
V čas konec 18. stoletja je gledalce popeljal predvsem jezik, kot ga je v igri, v kateri naj bi Linhart dosegel svojo dramsko zrelost, zapisal avtor. Igralci bodo obiskovalce spomnili tradicionalnih kmečkih vrednot in običajev, "v svet preprostosti podeželskega življenja in igra, ki hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas," obljubljajo v Mestnem gledališču Ptuj, ki je veseloigro pripravilo.

Tuji plemiči proti kmečki pameti nimajo možnosti
Linhart velja za razsvetljenskega svobodomiselneža, ki se je zavzemal za demokratično usmerjeno družbo in ki je skušal v Kranjcih zbuditi narodno zavednost, zato so v njegovih delih najbolj pozitivno prikazani pristni slovenski vaščani, medtem ko je tuje plemstvo pokvarjeno. Tako je tudi v (Županovi) Micki, v kateri največ smeha izzovejo prizori, v katerih siromaki stopijo skupaj in dajo gospodi vetra. Obenem pa Linhart opominja tudi na ljudsko nečimernost, željo, da bi bili ljudje več, kot si zaslužijo, na to, da nekateri ljudje celo imajo več, kot so zaslužijo, in na možnost, kako se da z manevriranjem z družbenimi normami zavajati in okoriščati.

Vnovič uprizorjena prva slovenska komedija
Anton Tomaž Linhart je Županovo Micko napisal na podlagi Richterjevega Podeželskega mlina, le da je igro avstrijskega avtorja priredil za slovenske potrebe in jo postavil na domačo zemljo. V drami želi nemški plemič Tulpenheim zapeljati hčer podeželskega župana, a zdrava kmečka pamet premaga plemiško pokvarjenost. Županovo Micko so prvič uprizorili 28. decembra 1789 v stanovskem gledališču v Ljubljani, s tem pa velja za prvo slovensko komedijo. Pozneje je Linhart po vzoru Figarove svatbe napisal še komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.