Moja vojna harmonika, zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko je zgodba o malem človeku, ki zaživi v pesniškem pripovedovanju, performansu in videu ob virtuozni avtorski spremljavi harmonike, ki je obenem tudi osrednji motiv. Premiera bo danes ob 19.30 na odru v Dvorani Duše Počkaj.

"V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt," pravi Šteger. K projektu je pritegnil še harmonikarja Jureta Torija ter režiserja Jerneja Lorencija in Jana Cvitkoviča.

Besedilo brez ustaljenih sodb imitira maniro Zorčevega pripovedovanja, kot se ga spominja vnuk Šteger: "Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali na pol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo."

Odrsko dogajanje pod Lorencijevo režijsko taktirko neposredno spregovori o pretresljivem življenju posameznika, ujetega v vrtinec nemirnih okoliščin. Po Štegrovih besedah "Lorencijev princip ne uprizarja, ne dela teatra iz nečesa, ampak lupi grenko-sladko goloto reči in poskuša ustvarjati prostor za tisto, kar je že tam – v besedilu, kompozicijah, filmu. Z minimalnimi učinki dosega maksimalno, kar je nekako zelo blizu poetiki besedila in avtorski glasbi Jureta Torija".

Cvitković je avtor videov, v katerih igra Ivo Barišič, direktor fotografije pa je Alan Kosmač.

Moja vojna harmonika s pripovedjo o ustavljenem času občinstvu odpira doživljajski prostor in si prizadeva za problemsko razumevanje usode slehernika, ki med ljudmi še vedno živi, čeprav jo je zgodovinopisje pozabilo.

Ponovitve bodo 7., 8. in 9. januarja.